Mesija

GARY GRADEN, dirigent
KOMORNI ZBOR MEGORON (pripravil Damijan Močnik)
BAROČNI ORKESTER (koncertna mojstrica Maria Lindal)

Pevski solisti:
Marta Močnik Pirc, sopran
Justina Vaitkute, alt
Joan Francesc Cimenez, tenor
Matthew Baker, bas

V soboto 19. novembra 2022, ob 19. uri  v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru, APZ Univerze na Primorskem organizira, v sklopu mednarodnega koncertnega cikla vokalne in instrumentalne glasbe ''Simfonic voices'', koncertno predstavitev čudovitega oratorija Mesija baročnega skladatelja Georga Friderica Händla. Koncert, pod vodstvom karizmatičnega švedskega dirigenta Garyja Gradena, bodo sooblikovali Komornia zbor Megaron, baročni orkester s koncertno mojstrico Mario Lindal in pevski solisti.

Vstop na koncert je prost. Prostovoljni prispevki so dobrodošli.

Koncert bo televizijsko sneman, zato prosimo za pravočasen prihod na prizorišče ob 18:45.

Oratorij Mesija je eno najbolj popularnih vokalno-instrumentalnih del vseh časov. Nastalo je pod peresom poznobaročnega skladatelja Georga Friedricha Händla. Händel je oratorij Mesija napisal v treh tednih, krstno pa je bil izveden 13. aprila leta 1742 v Neal's Music Hall v Dublinu. Kot je po krstni izvedbi oratorija zapisal Dublinski dnevnik, so "Mesijo tudi strokovnjaki priznali za najlepše glasbeno delo, kar smo jih kdaj slišali". Oratorij je zgrajen iz treh delov in opisuje prihod Jezusa, njegove čudeže, križanje, njegovo vstajenje ter zmago nad smrtjo in grehom.

V Združenih državah Amerike rojeni Gary Graden je študiral dirigiranje na Univerzi Clark, na Glasbeni šoli Hart, na poletnem festivalu Aspen in z Ericom Ericsonom na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu. Bil je dolgoletni tenorist in solist Komornega zbora Eric Ericson in tenorist vokalnega ansambla Lamentabile Consort. Zdaj je vodja zborovske glasbe Stockholmske Katedrale in cerkve Sv. Jakoba. Na znani Stockholmski glasbeni gimnaziji je ustanovil in vodil pomutacijski komorni zbor. Z njim in Komornim zborom Sv. Jakoba je koncertiral širom Evrope in bil z zboroma lavreat najbolj prestižnih zborovskih tekmovanj vključno z Veliko nagrado Evrope. Sodeloval je na večini najpomembnejših festivalov zborovske glasbe: v Tolosi, na simpozijih Mednarodnega zgruženja za zborovsko glasbo IFCM, na festivalih Europa Cantat, Sagra Musicale Umbra v Italiji, Musica Sacra International na Bavarskem, v Debrecenu na Madžarskem, na Zborovskem bienalu na Nizozemskem in na več kongresih Ameriškega združenja zborovskih dirigentov. Je pobudnik in prvi dirigent več kot 70 novih zborovskih partitur vidnih skladateljev zborovske glasbe današnjega časa: Svena-Davida Sandströma, Thomasa Jennefelta, Steva Dobrogosza, Boja Hanssona, Gabriela Jacksona, Andersa Paulssona, Javiera Busta, Vytautasa Miškinisa, Urmasa Sisaska, Georga Riedla, Carla Unanderja-Scharina, Stephena Leeka, Damijana Močnika, Corrada Marguttija, Giovannija Bonata in Michaela Waldenbyja. Dirigiral je številnim orkestrom, Komornemu orkestru Uppsala, orkestru Kraljeve opere v Stockholmu, orkestru Stockholm Baroque, komornemu orkestru iz Tallina, francoskemu ansamblu Philidor, Inštrumentalni camerati Citta di Prato in Solistom iz Peruggie. Kljub posvečenosti večinoma sodobnejši glasbi, je izvajal in izvaja široko paleto klasičnih kantatnih del od Händloveih oratorijev, do Mozartovih maš Rekvijema, Bachove Maše in Pasijonov, do rekvijemov Rahmsa, Durufléja, Fauréja in Michaela Haydna. S svojim triom WÅG (Wager Åstrand Graden) razvija iz razširja možnosti pevskega glasu in improvizacije v povezavi z glasbili, z Vokalnim ansamblom stockholmske cerkve sv. Jakoba pa izvaja repertoar vseh slogov. Gary Graden veliko gostuje kot dirigent, poučuje in je cenjen član raznovrstnih žirij. Gostoval je pri najvidnejših zborih kot so Zbor švedskega Radia, Vokalni ansambel Stuttgart Južnonemškega Radia, zbor Francoskega Radia, Vokalni ansambel Orpheus, Jauna Muzika in Vilne, kanadski Pro Coro, tajvanski Formosa-Singers, Svetovni zbor mladih IFCM, Kolegiatni zbor Združenja ameriških zborovskih dirigentov in drugi. Njegovo pevsko in dirigentsko delo je dokumentirano na mnogih zgoščenkah znanih založb (BIS, Carus, Proprius, Caprice, Pjono Svecia, Gerhmans, nosag, Camerata Tokyo), od prvih posnetkov sodobne glasbe do svežih posnetkov Bachovih motetov in Janezovega Pasijona. Je prejemnik Medalje Johannes Norrby za prispevek k švedski zborovski glasbi, leta 2005 je bil Švedski zborovski dirigent leta, pred šestimi leti pa je prejel nagrado Guidoneum italijanske fundacije Guido D'Arezzo. Gary Graden je v Sloveniji gostoval že sedemkrat, nekaterim danes uglednim slovenskim zbrovodjem pa je bil mentor na mednarodnih tečajih za dirigente. Prvič je pri nas gostoval z zborom Stockholmske glasbene gimnazije v sporedu Evropskega simpozija za zborovsko glasbo IFCM leta 1995 v Ljubljani. Dvakrat je bil gostujoči dirigent Komornega zbora Ave, leta 1998 in 2008. Poleti leta 1999, ko se je leta Svetovni zbor mladih IFCM zbral v Ljubljani in se pripravljal na poletno turnejo, je bil Gary eden njegovih dirigentov. Avgusta leta 2004 in 2007 je vodil Pevska tedna Evropskega združenja Europa Cantat, leta 2016 je v organizaciji Glasbene matice v Ljubljani vodil mojstski tečaj za dirigente, v zadnjih sezonah pa je bil dvakrat gost Zbora Slovenske filharmonije.

Maria Lindal je študirala violino na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu in baročno violino pri Marcu Destrubéju v Londonu. Sodelovala je z vodilnimi evropskimi baročnimi orkestri: Concerto Köln, Les Musiciens du Louvre, Concerto Copenhagen, Nors Barokkorekster in Drottningholm Baroque Ensemble. Sedaj je umetniška vodja in koncertna mojstrica orkestra REbaroque iz Stockholma. Maria Lindal redno predava na številnih mojstrskih tečajih. Leta 2007 je ustanovila nov inštitut za baročno glasbo v okviru Kulturama v Stockholmu. 

Baročni orkester je sestavljen iz mladih slovenskih glasbenikov, ki študirajo ali pa se že profesionalno ukvarjajo z baročno izvajalsko prakso na baročnih glasbilih in članov baročnih orkestrov iz Hrvaške in Italije.

Po nekajletnem predvsem projektnem delovanju v različnih zasedbah je bil na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra 2003 ustanovljen Komorni zbor Megaron, v katerem prepevajo alimni Škofijske klasične gimnazije.  Zbor predstavlja vrh zborovske piramide v Zavodu sv. Stanislava, saj v njem prepevajo predvsem pevci, vzgojeni v petih pevskih zborih Škofijske klasične gimnazije. V dvajsetih letih delovanja se je KZ Megaron razvil v vrhunski zbor, ki je s številnimi koncerti po Sloveniji in gostovanji v Avstriji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, Slovaškem, Poljskem in v Kanadi postal znan in priznan doma ter v tujini. Zbor se odlikuje po prepoznavnem bogatem zvoku in vznemirljivih muzikalnih interpretacijah skladb različnih stilnih obdobij. Ponaša se z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih: leta 2005 je na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru osvojil zlato plaketo in dobil posebno priznanje za najboljši zbor, ki je prvič na tekmovanju; aprila 2010 je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru osvojil zlato plaketo; julija 2010 je na tekmovanju KATHAUMWIX v Powell Riverju (Kanada) osvojil 2. mesto v kategoriji mešanih zborov in zmagal v kategoriji ljudske glasbe;

Leta 2012 je na tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel zlato plaketo, postal najboljši mešani zbor, prejel posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz obdobja romantike in osvojil absolutno 1. mesto tekmovanja; leta 2015 je osvojil 2. mesto na tekmovanju v Montreux-u in prejel posebno nagrado za izvedbo novitete Libera me Damijana Močnika; leta 2016 je na mednarodnem tekmovanju Vratislavia Sacra na Poljskem zmagal v kategoriji mešani zbori in kategoriji ortodoksna glasba ter osvojil tudi "Grand prix" tekmovanja; leta 2017 je nastopil na mednarodnih tekmovanjih v Mariboru in bil obakrat nagrajen za najboljšo izvedbo renesančne glasbe, leta 2018 je osvojil 1. mesto med mešanimi zbori na Varsovia cantat. KZ Megaron je sodeloval s številnimi pomembnimi orkestri  (Münchenskimi simfoniki, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja) in dirigenti (Davidom de Villersom, Jacekom M. Blasczykom, Martino Batič, En Shaom, Valerijem Gergievim, Urošem Lajovicem, Jonathanom Nottom in Arijem Raisilainenom) pri izvedbi vokalno-instrumentalnih partitur: W. A. Mozart – Krönungsmesse, B. Britten – The World of The Spirit, G. Faure – Requiem, F. Poulenc – Stabat Mater, D. Močnik – Passio Domini nostri Jesu Christi secundum Joannem, G. Mahler – 8. simfonija (»Simfonija tisočev«), J. Brahms – Ein Deutsches Requiem, Gustav Mahler 2. Simfonija »Vstajenje«, S. Haussger – Natursymphonie in L. van Beethoven – 9. simfonija. Februarja 2012 je zbor projektno sodeloval z odličnim švedskim dirigentom Robertom Sundom in imel pod njegovim vodstvom dva odmevna koncerta. Ob 10-letnici delovanja je KZ Megaron jeseni 2013 imel desetdnevno koncertno turnejo po Kanadi in ZDA pod vodstvom Damijana Močnika in gostujoče dirigentke Martine Batič, jeseni 2016 pa enotedensko turnejo po Švedski s koncerti v Malmöju, Helsingborgu in Stockholmu. Jeseni 2019 je spet koncertiral po vzhodni obali ZDA od Chicaga do New Yorka. Februarja 2020 je pod vodstvom izvrstnega dirigenta Garyja Gradna z novo ustanovljenim Megaron Baroque Ensembel pod vodstvom Marie Lindal izvedel odmeven projekt z glasbo J. S. Bacha. Posnel je dve zgoščenki: Prišla je luč z božično glasbo slovenskih skladateljev in Ptičice pojo, na kateri so priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Julija 2021 je odmevno nastopil na Festivalu Europa Cantat v Ljubljani in mednarodni javnosti predstavil slovensko sakralno in romantično glasbo. Maja 2022 je na Naši pesmi v Mariboru prejel zlato plaketo in priznanje za najboljšo izvedbo glasbe 20. st. Na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Marktoberdorfu pa je zmagal med mešanimi zbori, osvojil 2. nagradi tekmovanja, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe iz obdobja renesanse in nagrado za najboljši program tekmovanja.

Sopranistka Marta Močnik Pirc je solopetje študirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Irene Baar. V času študija je prejela študentsko Prešernovo nagrado. V letu 2006 je zaključila podiplomski študij na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem, kjer je svoje znanje poglabljala z Barbaro Pearson in Diane Forlano na oddelku za klasično glasbo ter z Jill Feldman in Michaelom Chanceom na oddelku za zgodnjo glasbo. Izpopolnjevala se je pri številnih znanih pedagogih in pevskih solistih (Dunja Vejzović, Charles Daniels, Emma Kirkby, John Potter) in se z osvojenimi nagradami in priznanji potrdila na slovenskih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Kot solistka nastopa na samostojnih recitalih, sodeluje v komornih ansamblih (Trio Seraphim, Capella Carniola), pri prvih izvedbah sodobne glasbe ter pri izvedbah vokalno-instrumentalne literature. Nastopala je v Vokalnem abonmaju Zbora Slovenske filharmonije, z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim ansamblom Slovenicum, Komornim orkestrom Wiener Academie, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Münchenskim simfoničnim orkestrom, Baročnim orkestrom Kraljevega konservatorija in Opernega orkestra HNK Rijeka pod vodstvom priznanih domačih in tujih dirigentov (U. Lajovic, M. Haselböck, D. de Villiers, E. Christ, M. J. Błaszczyk, J. Kovacs, R. Terakado, M. Batič, M. Bekavac, N. Matošević in drugi). Poleg razgibane koncertne dejavnosti poučuje solopetje in vokalno tehniko v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Maja Močnik Pirc

Justina Vaitkute

Kontraaltistka Justina Vaitkute iz Rima je z odliko dokončala diplomo in magisterij iz petja na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu pod mentorstvom prof. Elene Pankratove, prof. Josephom Breinlom in prof. Robertom Heimannom. Trenutno opravlja magisterij iz koncertnega petja pod vodstvom prof. Holgerja Falka. Mlada glasbenica se je sprva učila klavirja (Conservatorio di Santa Cecilia), z učenjem petja pa je začela pri 18. letih z M. Mario Luiso Carboni in M. Emanuelo Gonzaga. Hkrati je študirala filozofijo na Coro di voci bianche dell' Accademia di Santa Cecilia. Prav tako se je glasbenih veščin učila v Bostonu (Berklee College of Music) in Cardiffu (Royal Welsh College of Music and Drama). Kot solistka redno nastopa v raznih baročnih koncertih in ansamblih. Leta 2020 je v Grazu nastopala kot Frau Reich v Nikolajevi Die lustigen Weiber von Winsdor slišali pa smo jo lahko tudi v vlogi Disinganna v Handelovi Il tronfo del tempo e del disignanno v teatru Haus für Musik und Musiktheater. Marca 2022 je kot solistka sodelovala pri izvedbi dela Hans-Christopha Rademanna, JSB Bachakademie Stuttgart. Maja istega leta je pela v operi v Gradcu v okviru produkcije Zeit Vergänglich, v juniju pa na festivalu NODO (Ostrava) v operi Luigija Nona Prometeo. Septembra je študirala baročno petje pri Andreasu Schollu v Accademia Chigiana. Oktobra letos je sodelovala na festivalu Musikprotokoll v Gradcu. Januarja prihodnjega leta (2023) bo pela kot Dichterin v Reigen Philippea Boesmansa teatru Haus für Musik und Musiktheater in Graz.

Tenorist Joan Francesc Folqué Giménez je med študijem humanistike z učenjem petja pričel pod mentorstvom sopranistke Marte Mathéu. Kasneje je študij petja nadaljeval v Escola Superior de Música de Catalunya (ESMuC) pri mezzosopranistki Mirei Pintó, trenutno pa se izobražuje na Dunaju na univerzi Universität für Musik und darstellende Kunst s tenorjem Ramonom Vargasom, poleg tega pa obiskuje učne ure petja pri Shermanu Lowu. Pel je pod taktirko poznanih dirigentov kot so Mark Minkowsky, Pinchas Steinberg, Federico Maria Sardelli, Jan Latham-König, Michele Spotti, Francesco Lanzillotta, Rani Calderon, Erwin Ortner, Nikolas Nägele, Andrea Marchiol in Jordi Savall. Prav tako je sodeloval s priznanimi odrskimi režiserji Pierom Luigijem Pizzijem, Davidom Pountneyem in Jeanom Renshawjem. Kot solist je prepeval v prepoznavnih sakralnih vokalno-inštrumentalnih delih velikih skladateljev kot so Bach, Händel, Mozart, Beethoven, Bruckner in drugi. Svoj prvenec v vlogah Don Ottavia (Don Giovanni, Mozart) in Ferranda (Così Fan Tutte, Mozart) je doživel v operi Sabadell (Catalunya). Prepeval je tudi v gledališču Teatro Regio di Torino kot Matteo iz dela Violanta (Korngold), Gastone v Verdijevi operi La Traviata, Flavio v Belinijevem delu Norma in kot Il Tenente v Scuola de’ Gelosi (Salieri). V okviru Barockoper Jung Project je nastopil v Innsbrucker Festwochen der Alten Musik v vlogi Gavust iz nemške opere Boris Goudenow (Mattheson). Poleti leta 2022 je v Le Joueur (Prokofiev) kot Première Croupier in v Beatrice di Tenda (Bellini) kot Annichino.

Joan Francesc Folqué Giménez

Matthew Baker

Po letu 1997, ko je dokončal študij srednjeveških ved na univerzi v Sydneyu, se je Matthew Baker popolnoma posvetil petju. Svojo strast do glasbe in srednjeveških ved ohranja preko ohranjanja z glasbo 17. in 18. stoletja. Leta 2005 je končal študij petja na konservatoriju Royal Conservatory v Hagu in naslednje leto že prejel nagrado za basovsko arijo ob izvedbi Händlovega Messiah v Concorso Internazionale di Canto Solistico v Gorici. Kariero je nadaljeval kot samostojni in ansambelski pevec v beneluški regiji in sosednjih državah. Znan je po svojem globoko zvenečem glasu, ki mu v kombinaciji z ekspresivno izgovorjavo omogoča, da renesančno glasbo ponese v sodobnost. Kot oratorijski solist je sodeloval z Het Gelders Orkest, Dusseldorfer Symphoniker in London Sinfonetta. V Belgiji je nastopal in snemal tudi z Zefiro Torna in Huelgas Ensemble in bil kot samostojni pevec redni član komornega zbora Nizozemske od leta 2002 naprej. Svoje izkušnje predaja naprej tudi kot zborovodja. Osrednja točka njegovega ustvarjanja je Bachova glasba. Posledično je ključni član glasbene zasedbe De Nederlandse Bachvereniging (Nizozemska Bachova družba). V letošnji sezoni je v vlogi Dio Padre v na novo obujenem delu Antonia Draghija v sodeloval z Bachovo družbo pod vodenjem Leonarda Garcie Alarcona. Njegov repertoar pa ni omejen le na sakralno glasbo. Tako je v letošnji sezoni pel tudi kot Ergasto v Telemannovem delu Der Neomodische Leibhaber Damon. Leta 2009 je ustvaril vlogo Salieri v operi Fatum, ki je delo skladatelja Thea Loevendiea. Matthew pogosto sodeluje na pevskih festivalih po celi Evropi, tudi pri nas v Sloveniji, ko je lani pel na festivalu stare glasbe v Radovljici.