Štipendije so - razpisov pa ne!
Regijske razvojne agencije še brez podlag za izvajanje štipendijskih shem.
Potem ko je bilo podeljevanje kadrovskih štipendij iz regijskih štipendijskih shem zadnje leto zaradi več razlogov prekinjeno, pa tudi na pragu novega šolskega leta regionalne razvojne agencije še nimajo vseh formalnih podlag za začetek postopkov.
Instrument regijskih štipendijskih shem se je v minulih letih pokazal kot ustrezen odgovor na potrebe trga dela v posamezni regiji, ugotavljajo regionalne razvojne agencije. Od začetka septembra 2008 do konca septembra 2015 je bilo na ravni celotne Slovenije v instrument regijskih štipendijskih shem vključenih okoli 4000 štipendistov in 1300 delodajalcev, so za STA pojasnili na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Koroška.
Delodajalci v instrumentu prispevajo polovico sredstev za štipendije, preostalo polovico doda država oz. ministrstvo za delo ter Evropski socialni sklad. V obdobju med prejšnjima evropskima finančnima perspektivama, ko je nastala podobna praznina kot v zdajšnjem prehodu, je za eno leto sredstva zagotovil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje.
V minulem šolskem oz. študijskem letu je bilo v prehodu med dvema finančnima perspektivama in zaradi nekaterih zakonskih sprememb izvajanje regijskih štipendijskih shem ustavljeno, čeprav imajo v shemo vključeni štipendisti pogodbe do izteka izobraževanja. Kljub temu so se nekateri delodajalci odločili nadaljevati in so sami v celoti ali v polovičnem znesku financirali štipendije, ki so bile že vključene v shemo.
Med drugim so bile potrebne spremembe zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Po sprejetju sprememb zakona junija letos in ureditvi zahtevanih statusov agencij so bili izpolnjeni vsi pogoji, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavi razpis za agencije za pridobitev javnega pooblastila za izvajanje tega instrumenta, je za STA dejala predsednica gospodarskega interesnega združenja Regionalnih razvojnih agencij in direktorica RRA Koroška Karmen Sonjak.
Z razpisom bodo namreč agencijam kot že predhodnim izvajalcem instrumenta regijskih štipendijskih shem podelili javna pooblastila za nadaljnje izvajanje tega instrumenta, je pojasnila Sonjakova.
A ministrstvo doslej razpisa še ni objavilo, agencije pa brez teh pravnih podlag ne morejo začeti s postopki za začetek izvajanja štipendijskih shem, čeprav je novo šolsko leto pred vrati, je dejala Sonjakova. Poleg agencij so v veliki negotovosti tudi delodajalci, ki želijo sodelovati v regijski štipendijski shemi, prav tako potencialni štipendisti. Vsi se dnevno obračajo na agencije, pritisk je velik, je dodala Jasmina Pungartnik, ki na RRA Koroška skrbi za projekt regijske štipendijske sheme.
Ministrstvo razpis in izbor upravičencev napoveduje še v tem letu
Na ministrstvu za delo so za STA pojasnili, da spremembe sistema izvajanja regijskih štipendijskih shem terjajo več časa za pripravo dokumentacije ter da trenutno v zvezi s tem aktivnosti intenzivno potekajo, zato lahko nosilci regijskih shem kadrovskih štipendij pričakujejo objavljen javni razpis in izbor upravičencev še v tem koledarskem letu. Ministrstvo bo nato upravičence kot nosilce javnih pooblastil izbralo za celotno trajanje operacije, to je do konca leta 2022.
Pri tem so na ministrstvu izpostavili možnost, ki jo imajo delodajalci, ki so pripravljeni oz. imajo interes za dodelitev kadrovskih štipendij dijakom in študentom. Ti namreč lahko naknadno uveljavljajo povračilo izplačanih kadrovskih štipendij tudi od 1. septembra letos.
Medtem pa je denar za sofinanciranje regijskih štipendijski shem tudi že predviden v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Tako je v letu 2017 za regijske štipendijske sheme predvidenih 2,3 milijona evrov, v letu 2018 pa 2,5 milijona evrov. V letošnjem letu sredstva niso planirana, ker se zahtevki vedno izplačajo za nazaj, so pojasnili na RRA Koroška.
Instrument se je doslej izkazal za odličnega, je še dejala Pungartnikova, ki tudi zato dolgotrajne postopke in odnos ministrstva do celotnega projekta ocenjuje kot neresen in nesprejemljiv.
Cilj instrumenta je vplivati na strukturno neskladje na trgu dela, spodbuditi delodajalce k dolgoročnemu načrtovanju kadrov in vključevanju učečega se kadra v delovne procese, usmerjati mlade k vpisu na izobraževalne programe, ki so v posamezni regiji zaposljivi, in jih motivirati, da bi se iz univerzitetnih središč vračali v regije, kjer jih gospodarstvo potrebuje.
Vir: Vesna PUŠNIK BREZOVNIK za STA