Sancti Nazarii: Requiem

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), vabi na koncert cikla vokalne in instrumentalne glasbe Simfonic voices.

Na koncertu bosta v sredo, 1. maja 2019, ob 19.30 v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru nastopili japonski mešani zbor Wasei-kai Chorus Association Japan pod vodstvom dirigenta Kazunori Mashita, KD Simfonični orkester Cantabile, Slovensko komorno glasbeno gledališče in solisti Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Klemen Torkar in Janko Volčanšek.

Podpora zbora za orgle v koprski stolnici

APZ UP se tudi letos pridružuje projektu zbiranja sredstev za postavitev orgel v Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru. Nastopajoči s svojimi koncerti podpirajo projekt. Prostovoljni prispevki bodo šli izključno za postavitev novega kora, kjer bodo orgle domovale od konca 2019.

V Koper so pred kratkim pripeljali še zadnjo piščal za nove orgle v stolnici. Zadnje piščali so bile tako velike, da so ohromile celoten promet v središču mesta. Koprska katedrala se bo kmalu ponašala z največjimi orglami na Slovenskem, zato so začeli tudi dela za postavitev novega kora.

Nove orgle koprske stolnice prihajajo v Koper kot donacija iz švicarske koncertne dvorane Tonhalle iz Züricha. Župnija Koper je za pridobitev velikega instrumenta kandidirala na mednarodnem razpisu. Po pregledu arhitekturne in akustične ustreznosti stolne cerkve ter zaradi podpore številnih institucij in posameznikov, ki delujejo na področjih glasbenega ustvarjanja, in aktivne podpore projektu s strani Mestne občine Koper, je upravni odbor fundacije Kongresshaus Stiftung iz Züricha soglasno sprejel odločitev o dodelitvi veličastnih orgel Kopru.

Orgle sta leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer po načrtih znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guilloja, ki je Koper že obiskal in aktivno sodeluje pri ponovni postavitvi orgel ter je načrtoval tudi orgle, ki so postavljene v Bruslju, na Tenerifih, Rimu in v mestih Leon v Španiji ter Alpe d‘Huez v Franciji. V stolnici Marijinega vnebovzetja bodo prvič zaigrale konec leta 2020. Orgle imajo 4 manuale, dva igralnika, 68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in snemanja orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega časa.

V stolnici Marijinega vnebovzetja bodo orgle prvič zaigrale konec leta 2020. Orgle imajo4 manuale, dva igralnika, 68 registrov in kar 6054 piščali. Za koncertiranje in snemanje orgelske glasbe so jih uporabili največji organisti današnjega časa.

Vstop prost. Vljudno vabljeni!

Facebook dogodek: Klik

ZA GLASBO, ZA UŽITEK!
Projekt Simfonic voices podpirajo Javni sklad za kulturno dejavnost RS, Mestna občina Koper, Univerza na Primorskem, Študentska organizacija Univerze na Primorskem in Župnija Marijinega vnebovzetja Koper ter nastopajoči.

Producenti: Christian Aigner, Daniel Leskovic, Katja Konvalinka
Produkcija: CONCEPTIO (Avstrija), SLOVENSKO KOMORNO GLASBENO GLEDALlŠČE; JSKD

 

O priredbah

Wolfgang Amadeus Mozart
Ave Verum Corpus, K 618

Motet Ave Verum Corpus KV618 je vokalno instrumentalna priredba latinske himnične melodije Ave Verum Corpus. Skladbo je W.A.Mozart napisal spomladi leta 1791 za Antona Stalla, prijatelja, ki je bil regens chori v cerkvi sv. Štefana v Badnu pri Dunaju. Kratek motet obsega samo 46 taktov in je instrumentiran za mešani pevski zbor, godala in orgle.Ave Verum Corpus je v osnovi preprosta melodija, v skoraj elementarni harmonski zgradbi,z bogatim muzikalnim občutjem in skoraj onostransko lepoto.Medtem ko je Requiem dramatična kompozicija, motet izraža euharistične misli s preprostimi glasbenimi sredstvi, primernimi za cerkveni zbor v malem mestecu. Madžarski romantični skladatelj Franz Liszt jeMozartov motet vzel za osnovo v klavirski skladbi Evocation a la chapelle sixtine, P.I. Čajkovski pa je uparabil Lisztovo priredbo v štiristavčni suiti Mozartiana. 

Wolfgang Amadeus Mozart
REQUIEM v d molu, K.626

Introitus                Requiem aeternum (zbor in sopran solo)
Kyrie                      (zbor)
Sequenz                Dies irae (zbor)
Tuba mirum         (bas, tenor, alt, sopran solo)
Rex tremendae   (zbor)
Recordare       (kvartet solistov)
Confutatis       (zbor)
Lacrimosa       (zbor)
Offertorium                          Domine Jesu (zbor in kvartet solistov)
Hostias et preces                 (zbor)
Sanctus                                  (zbor)
Benedictus                            (zbor in kvartet solistov)
Agnus Dei                              (zbor)
CommunioLux aeterna      (zbor in sopran solo)
Cum sanctis tuis                  (zbor)

Skrivnostni sel, zastrupitev in anonimno skupinsko grobišče, je le nekaj romantičnih zgodb, ki so se v dobrih dvesto letih po smrti Wolfganga Amadeusa Mozarta spletle okrog njegove poslednje skladbe Requiema v d molu KV 626. Bolj ali manj verjetne zgodbice, govorice iz dunajskih kuloarjev, pa tudi pripovedi skladateljeve vdove Constanze so izjemno ustrezale duhu romantizma in tako so jih desetletja prepisovali iz življenjepisa v življenjepis. Med najimpresivnejše sodi zgodba o neznanem slokem moškem z resnim obrazom, ki je prišel v sivem plašču kot duh in junija 1791 naročil mašo za umrle. Ta neznanec je menda takoj po Mozartovi smrti prišel in zahteval da mu izročijo nedokončano partituro. Dejstva so dokončno prišla na dan leta 1964 ko so v arhivu na Dunaju odkrili pismo, ki ga je leta 1839 napisal Anton Herzog, glasbenik na dvoru grofa Franza von Walsegga. Mladi grof je bil velik ljubitelj glasbe, igral je flavto in violončelo, želel pa se je uveljaviti tudi kot skladatelj. Zato je naročal skladbe pri priznanih dunajskih skladateljih in jih pozneje izvajal kot lastne. Februarja 1791, po prezgodnji smrti šele dvajsetletne soproge, se je grof odločil da bo prvo obletnico žalostnega dogodka zaznamoval z izvedbo Requiemq v grajski kapelici. Za avtorja je izbral Wolfganga Amadeusa Mozarta ker je njegova dela poznal in občudoval. Ker je želel ostati anonimen in bi avtorstvo requiema tako lažje pripisal sebi je poslal k Mozartu svojega služabnika Franza Antona Leitgeba. Zaradi znanega filma Miloša Formana Amadeus marsikdo še danes misli da je bil Mozartov skrivnostni naročnik dunajski dvorni skladatelj Antonio Salieri (dolgo je prevladovalo celo mnenje da ga je Salieri zaradi skladateljskega ljubosumjazastrupil) . Če pustimo ob strani vse zgodbe ki so se spletle okrog enega izmed najveličastnejših glasbenih del v glasbeni zgodovini se lahko vrnemo k Wolfgangu Amadeusu. Mozart je leta 1791ko je decembra napisal znameniti Requiem cele dneve komponiral ker je potreboval denar za družino in soprogo Constanzo, ki je živela razkošno življenje s služabnico in petindvajsetletnim Mozartovim učencem Franzem Xaverjem Süsmajerjem v zdravilišču Baden. Ustavila ga ni niti bolezen, ki ga je v začetku novembra položila v posteljo. Za Wolfganga Amadeusa je bilo skladanje Requiema soočenje s samim seboj, globoko kontemplativno soočenje z minljivostjo in s smrtjo. Petega decembra je zaradi akutne revmatske mrzlice umrl, star komaj petintrideset let. Dejstvo je da je ob smrtni postelji ostala partitura Requiema s posameznimi nedokončanimi odlomki. O tem kako in kdo je dokončal znamenito glasbeno delo obstaja več teorij. Po nekaterih virih naj bi Mozartova vdova Constanza že nekaj dni po pogrebu v strahu da bo morala denar vrniti naročniku začela iskati skladatelja ki bi moževo delo dokončal. Angažirala je kar nekaj Mozartovih učencev vendar so vsi hitro odnehali. Dandanes med glasbenimi poznavalci za skladatelja ki naj bi dokončal pogrebno mašo velja Mozartov učenec Franz Xaver Süsmayer. Ob razpravah o avtorstvu Requiema je verjetno najlepše dejal znameniti Ludwig van Bethoven„Če ga ni napisal Mozart je bil Mozart tisti, ki ga je napisal.“Ker je v skladateljevih mislih med komponiranjem prevladovala misel na smrt, je žalna maša najbolj ganljivo glasbeno delo v skladateljevi glasbeni dediščini.

Roman Leskovic

Ambrož Čopi

Three sacred pieces/Tri sakralne skladbe

Skladbe so nastale na pobudo organizatorja koncerta in gostovanja japonskega dirigenta Kazumori Mashite in zbora Wasei-kai v Sloveniji. Združevanje slovenskih in tujih izvajalcev je kar klicalo tudi po umestitvi slovenskega dela v koncertni spored. Prvotne zamisli so se, s postavitvijo Mozartovega Requiema inskladbe Ave verum Corpus v program koncerta, nekoliko spremenile in se vsebinsko navezale. Skladbe Ave Maria, Ave verum Corpus Christi in Alleluia. Laudate Dominum, omnes gentes so izbor v tujini že uveljavljenih zborovskih del in so za to priložnost nekoliko spremenjena in orkestrirana. 

Skladba Ave Maria je subtilna in lirično naravnana molitev. S postopnim nadgrajevanjem melodije in bogato harmonijo skladatelj v dialogu med sopranistko in orkestrom želi izpostaviti besede milosti polna in prisotnost Njega, Gospod je s teboj. Dialog je nadgrajen v ženskem in moškem zboru, ki postopoma v imitacijah pne do viška blagoslovljen je sad Tvojega telesa Jesus. V polno zvočnosti zbora se skladba postopno umiri v sklepni del, umirjena prošnja devici Mariji za molitev ob uri naše smrti. 

Druga skladba Ave verum Corpus Christi pozdravlja novorojenca v meditativnim uvodu tenorskega solista, zbor se pridružuje z barvnim niansiranjem besedila iz Marije device. Osrednji del, ki je kontrasten, opisuje križanje Kristusa, ki je je umrl za nas ljudi. Skladba se zaključuje s ponovitvijo prvega dela in kodo, ki v sebi združuje napetost trpljenja in v razvezu odrešenje.

Cikel zaključuje skladba Alleluia. Laudate Dominum, omnes gentes, ki slavospev Gospodu. V uvodnem delu skladatelj imitira gregorijansko melodiko in povezuje solistične dele prejšnjih skladb v celoto. Hkrati pa želi vzpostaviti vez z izhodišči sakralne glasbe. V nadaljevanju sledi ritmično pester in igriv del, kjer skladatelj ob himničnost melodije in kasneje dialogu med sopranom in altom doda nasprotujoč ritem in z njim zgosti dogajanje do viška. Skladbo ponovno zaokrožuje ponovitev Alleluie iz uvodnega delain zaključek z mogočno kodo.

Ambrož Čopi

CV

Simfonični orkester Cantabile je prvič stopil pred publiko spomladi leta 2011. Odločitev za oblikovanje simfoničnega sestava je bila smela in pogumna. Slonela je na spoznanju prvih orkestrašev in idejnega vodje tega projekta, profesorja Marjana Grdadolnika. Orkester je po petih sezonah postal prepoznaven doma in tudi v tujini ter z velikimi načrti snuje nove programe. Že uveljavljeni poklicni glasbeniki v orkestru Cantabile prepoznavajo zrel glasbeni sestav, ki je kos izvedbam tudi zahtevnejših glasbenih del, mladi instrumentalisti in pevci pa z velikim navdušenjem sprejmejo izziv igranja solističnih skladb ob spremljavi orkestra. Z orkestrom so kot solisti že nastopili mnogi vrhunski umetniki in mladi perspektivni solisti instrumentalisti. V sodelovanju z zbori iz Slovenije orkester pripravlja tudi vokalno-instrumentalne projekte. Spomladi 2014 je orkester posnel glasbo za mladinski film Kresnik – Ognjeno izročilo, ki je bil predvajan na filmskih festivalih doma in v tujini. Konec junija 2014 se je orkester na povabilo organizatorja udeležil mednarodnega festivala Des Anches D’Azur v La Croix-Valmerju v Franciji in tako navdušil francosko občinstvo, da je takoj po koncertu prejel vabilo na festival v letu 2016. Od leta 2014 izvaja decembra svoje gala božično-novoletne koncerte v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Povabila in ponudbe prihajajo od vsepovsod. Tako je orkester v svojem jubilejnem letu 2016 v začetku leta sodeloval s priznanima armensko-makedonskima jazz glasbenikoma Tavitjan Brothers, spomladi pa snemal filmsko glasbo za založbo Mladinska knjiga. V začetku oktobra 2016 je orkester ob svoji 5-letnici izvedel zelo odmeven koncert 'Cantabile iz Novega sveta', na katerem so ob navdušenju številčnega občinstva v celoti izvedli Dvořákovo 9. simfonijo. Maja 2017 pa je na povabilo organizatorja izvedel turnejo v Švico (Bern, Zürich), kjer je skupaj z 80-članskim pevskim zborom Der Chor iz Berna izvajal Jenkinsovo skladbo Oboroženi mož: maša za mir.

Maestro Kazunori Mashita je diplomiral iz petja in dirigiranja na Tokyo College of Music. Že v času študija je kot dirigent deloval v japonskem državnem kulturnem radijskem programu, kjer je dirigiral zborovskim koncertnim prenosom. Po diplomi je svoj študij nadaljeval na Državni univerzi za glasbo in umetnost, kjer je študiral dirigiranje (prof. Nobuaki Tanaka) in kompozicijo (prof. Kenya Masakado). V času študija je preko sodelovanja z Simfoničnim orkestrom Tokyo ter njihovim zborom pridobil tudi dodatne dirigentske izkušnje. Mr. Mashita je študiral tudi dirigiranje, izvajanje ter interpretacijo baročne glasbe pri prof. Kurt Redel-u ter bil nagrajen s posebnim priznanjem za seminarsko delo. Od leta 2002 Mr. Mashita za vodenje redno prejema povabila s strani evropskih zborov in orkestrov. Deloval je s Polish Radio Symphony Orchestra, Silver Symphony die Veneto, Karlovy Vary Symphony Orchestra, Leipzig Philharmonic Chamber Orchestra and Györ Philharmony. Na Japonskem redno dirigira Tokyo Universal Philharmony Orchestra in Adachi Wind Ensemble of Tokyo. 

Društveni zbor Wase-kai Choir je pod vodstvom dirigenta Kazunori Mashite nastal leta 1997 z namenom zagotavljanja visoke glasbene umetnosti in izraznosti. Zbor združuje okoli 200 pevk in pevcev japonske prefekture (pokrajine) Saitama. Jedro zbora je sestavljeno iz študentov univerze za glasbo ter njenih diplomantov. Zbor je za svoje delovanje in umetniški pristopa do klasične glasbe prejel številna priznanja. Nastopajo po celotni japonski, gostovali pa so tudi v Češki, Poljski, Madžarski, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Vsi ti koncerti so bili posvečeni evropskim skladateljem, zato je zbor na gostovanjih izvajal skaldbe kot so: Dvorak´s Stabat Mater, Puccini´s Missa di Gloria, Beethoven´s Missa in C-major or Verdi´s Requiem.

Sopranistka Katja Konvalinka je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala  iz klavirja ter solopetja. Študij je nadaljevala na  Visoki  šoli za glasbo v Gradcu, kjer je z odliko magistrirala iz opernega in koncertnega petja. Leta 2009 je končala specializacijo na AG pri sopranistki Vlatki Oršanić. Pela je v opernih hišah v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.

V SNG Opera in balet Ljubljana je bila Ana Frank (Frid - Dnevnik Ane Frank), Fanny (Rossini - La cambiale di matrimonio), Frasquita (Bizet - Carmen), Pedro (Massenet - Don Kihot), Anna (Verdi - Nabucco) in princesa Ninetta (Prokofjev - Zaljubljen v tri oranže). Pela je Zerlino (Mozart - Don Giovanni) na festivalu Splitsko ljeto ter Marinko (Smetana -Prodana nevesta) v Mestnem gledališču Leoben v Avstriji. V Leobnu je pela še vlogi Gretchen (Lortzing - Divji lovec) in Hortense (Heuberger - Operni ples). V gledališču Theater im Palais v Gradcu pa je nastopila v več Mozartovih operah (Zerlina - Don Giovanni, Despina - Cosi fan tutte, Servilia - La clemenza di Tito). V SNG Maribor je pela Prvo damo v Mozartovi Čarobni piščali ter Frasquito v Carmen. Bila je Primadona v komorni operi Mnemosyne (G. Strniša / I. Lovrić); Irena v Kobetovi operi Pod svobodnim soncem in Manica v Makovčevi operi Deseti brat. 

V produkcijah Slovenskega komornega glasbenega gledališča je bila Bastienne v Mozartovi enodejanki Bastien in Bastienne, Lucy v Menottijevem Telefonu, Estelle v Gluckovem Ogoljufanem sodniku, Rdeča kapica v Cuievi istoimenski operi ter Vitez Armidoro v Piccinnijevi operi La Cecchina ali Nikogaršnja hči, Laetitia v Menottijevi operi Zmikavt in stara devica, Serpina v Režijski vaji za opero Gospodovalna služkinja,  Ana Frank, Angela v Mihelčičevem Božjem delcu in Ada v Svetetovi istoimenski operi.

Koncertno je pela z Orkestrom slovenske fiharmonije (Rutter - Magnificat, Mahler: Das klagende Lied, Novak: Figaro), z orkestrom RTV Slovenija (Bach: Johannespassion), v Mahlerjevi  2. simfoniji, Božičnem oratoriju C. Saint -Saënsa, v Pergolesijevi Stabat mater, kantati Anna Ahmatova Tine Mauko in v več Mozartovih mašah, celovečerne recitale samospevov pa je imela po Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Srbiji, Italiji, Indiji in Nepalu. Petje poučuje na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik.

Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran je z odliko diplomirala na Mozarteumu v Salzburgu. Je prejemnica več nagrad. Debitirala je v SNG Opera in balet Ljubljana ter sodelovala z Orkestrom slovenske filharmonije, Orkestrom RTV Ljubljana, Bavarskim radijskim orkestrom, ansamblom Klangforum... Kot članica vokalnega ansambla Nova na Dunaju je nastopila na festivalih v Salzburgu, Bregenzu, Styriarte, Wien Modern... Nastopila je v Beriovi Sinfonii za 8 solistov in orkester z Dunajskimi Filharmoniki ter v praizvedbi Haasove opere Melancolia v Opera national de Paris. S Slovenskim komornim glasbenim gledališčem je nastopila v Svetetovi operi Junak našega časa, v Gluckovem Ogoljufanem sodniku, v projektu Hommage a Benjamin Britten, v McNeffovem Nežnem velikanu ter Svetetovi Adi. 

Tenorist Klemen Torkar je študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani zaključil pri prof. Matjažu Robavsu ter prof. Piji Brodnik. Za vlogo Orfeja v istoimenski Monteverdijevi operi je prejel Prešernovo nagrado AG v Ljubljani. V SNG Maribor je nastopil v operi Kronanje Popeje (C. Monteverdi), v vlogi Obutega mačka (C. Cui: Obuti maček) ter v vlogi Duhovnika in Orožnika v Mozartovi Čarobni piščali. V SNG Opera in balet Ljubljana je nastopil v vlogi Pastirja v istoimenski operi P. Šavlija.  Pod okriljem SKGG je nastopil v vlogah: Junak (T. Svete: Junak našega časa), Sodnik (Ch. W. Gluck: Ogoljufani sodnik), Volk (C. Cui: Rdeča kapica), Markiz di Conchiglia (N. Piccini: La Cecchina), Uberto (G. B. Pergolesi/N. Milčinski: Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja), Vladimir (T. Svete: Ada) ter kot Bastien (W. A. Mozart: Bastien in Bastiena). Na TEMSIG-u je leta 2013 v najvišji kategoriji zasedel najvišjo uvrstitev. Najpomembnejši koncertni nastopi so tenorski solo v Carmini burani Carla Orffa, koncert opernih arij pod vodstvom Marka Letonje, samostojni recital v Viteški dvorani ljubljanskih Križank ter gostovanje v Monteverdijevih Večernicah blažene Device v Berlinu.

Basist Janko Volčanšek je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Irene Baar, pri kateri je opravil še podiplomski specialistični študij. Svoje znanje je izpopolnjeval pri številnih uglednih pedagogih v tujini. Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana poučuje petje. Koncertira na domačih koncertnih in opernih odrih (Slovenska filharmonija, Cankarjev dom, SNG Maribor...) in v tujini (Hrvaška, Italija, Avstrija, Belgija...), tudi na raznih festivalih (Radovljica, Varaždin, Ljubljana...). Tako je poustvaril preko 40 vokalno-instrumentalnih del z vsemi pomembnejšimi slovenskimi orkestri (Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Opere in baleta Ljubljana, orkester SNG Maribor, Simfonični orkester Slovenske filharmonije...) pod vodstvom priznanih domačih in tujih dirigentov. Je dobitnik državnih in mednarodnih pevskih nagrad, ter Prešernov nagrajenec Akademije za glasbo in štipendist Wagnerjevega sklada. Leta 2008 je debitiral v Ipavčevih Teharskih plemičih (SLG Celje), kasneje istega leta pa na odru SNG Maribor kot Jaka v Parmovem Zlatorogu. Na odu SNG Opere in baleta v Ljubljani pa je poustvaril vloge: Bartolo (Seviljski brivec), Monterone(Rigoletto), Zuniga (Carmen), Gran Sacerdote (Nabucco), Zio Bonzo (Madama Butterfly), Benoit in Alcindoro (La Boheme)...

Ambrož Čopi (1973) se je rodil v Bovcu. Po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je vpisal študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je zaključil v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani. Njegove skladbe so bile še v času študija nagrajene na različnih skladateljskih natečajih. Predstavljene so na avtorskih zgoščenkah Lirični akvareli (APZ Tone Tomšič, dir. Stojan Kuret), So ptičice še snivale (ČarniCe, dir. Stojan Kuret), Praeparate corda vestra (Komorni zbor Ave, dir. Ambrož Čopi) in Sanjam (Slovenski komorni zbor, dir. Martina Batič) ter na različnih zgoščenkah domačih ter tujih zborov. Izdane so pri založbah Astrum, Ed. DSS in Sulasol.

Za svoje dosežke je Ambrož Čopi v času študija prejel naziv Mladi glasbenik leta 1995, dve leti pozneje pa Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in priznanje občine Bovec. Leta 2009 je za dosežke z APZ UP prejel zlato plaketo Univerze na Primorskem. Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper mu je leta 2014 za izjemne dosežke podelila zlato plaketo, Mestna občina Koper priznanje z veliko plaketo, Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo – najvišje priznanje JSKD RS za izjemne umetniške dosežke na glasbenem področju.

Leta 2016 je prejel Škrjančevo priznanje, ki mu ga je podelil Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole. Istega leta je za izjemne dosežke za obdobje zadnjih dveh let prejel najprestižnejšo nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada.

Od leta 1999 poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru, vodi zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (2010–), Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (2004–2014, 2016–), vodil pa je tudi Komorni orkester Vladimir Lovec (2005–2007). Z velikimi uspehi je vodil Komorni zbor Iskra Bovec (1992–2001), Komorni zbor Nova Gorica (1998–2004), MePZ Obala Koper (1998–2007) in MeMPZ Gimnazije Koper (1999–2002, 2007–2013). Z omenjenimi zbori je prejel petnajst zlatih plaket na državnih tekmovanjih ter enaindvajset prvih mest in več zlatih priznanj v tujini. Z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem je nastopil kot finalist za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu (Francija, 2009). Za svoje interpretacije je prejel številne posebne nagrade, večkrat je bil tudi nagrajen za izjemne dosežke z zborom in kot najboljši dirigent tekmovanja.

Kot strokovni ocenjevalec in član žirij je vabljen na različne zborovske manifestacije in tekmovanja, kot predavatelj pa sodeluje na zborovskih seminarjih doma in v tujini.