Po demonstracijah mladi še odločneje zahtevamo prednostno obravnavo
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je včeraj v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog Zakona o štipendiranju. Zanj je pred uradnim iztekom roka zbrala 7.644 overjenih podpisov državljank in državljanov. Zadostno število podpisov je bilo sicer zbranih že v prvem tednu organiziranega zbiranja, kar je pokazatelj nestrinjanja študentov in širše javnosti s sedanjo ureditvijo štipendiranja v Sloveniji in kaže na široko podporo spremembam, ki jih predlaga ŠOS. Omenjeni predlog je sicer del širše kampanje in prizadevanj Študentske organizacije Slovenije pod sloganom Dostopna izobrazba – izhod iz krize. ŠOS je tudi z množično udeležbo dijakov in študentov na sobotnem javnem protestu želel opozoriti javnost na pomen obravnave mladih kot razvojne prioritete pri vseh nadaljnjih reformnih in protikriznih ukrepih, ki čakajo na obravnavo v DZ.
Ker gre za predlog, ki celostno, sistemsko in transparentno na novo ureja področje štipendiranja, med drugim ureja tudi štipendije za deficitarne poklice, kadrovske štipendije ter znova uvaja štipendije mladoletnim dijakom, smo se odločili, da predstavimo spremembe in novosti predloga zakona tudi županom slovenskih mestnih občin. Do sedaj smo ga predstavili celjskemu županu Bojanu Šrotu in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Oba sta v prizadevanjih ŠOS-a videla več prednosti, ne le predlog za izboljšanje socialnega položaja mladih, temveč tudi njegovo razvojno naravnanost. Podpis v podporo zakonu sta oddala tudi oba kandidata za predsednika države v drugem krogu, Borut Pahor in dr. Danilo Türk. Prav širša podpora javnosti predlogu zakona o štipendiranju predstavlja dobre temelje, da bodo tudi poslanke in poslanci DZ prepoznali nujnost in smiselnost predlaganih sprememb in novosti, ki jih prinaša rešitev ŠOS-a, ter jih nazadnje tudi podprli pri obravnavi in glasovanju.
Skozi zakon ŠOS poskuša tudi delno popraviti anomalije, ki jih je prinesel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kateremu je ŠOS nasprotoval že pri pripravi in močno opozarjal na posledice, ki so sedaj realnost, vendar žal ni bilo posluha. V prihodnjih dneh se bo na odborih v Državnem zboru odvila razprava o posledicah ZUPJS, ki so, kot je to opozarjal ŠOS, hujše kot predvidevane. Tako poleg rešitev, ki so zajete v Zakonu o štipendiranju, še vedno pričakujemo tudi reštive na področju subvencij za šolsko prehrano za dijake in obravnavanje koncepta socialne pomoči. Vsakodnevno se soočamo s primeri, ki so posledica ZUPJS. Zato od razprave, ki bo potekala v prihajajočih dneh, tudi pričakujemo, da bo politika prepoznala pomembnost reševanja socialnega položaja posameznikov v Sloveniji.
Do sedaj je ŠOS s svojimi predlogi in pripombami konstruktivno in glasno sodelovala sicer pri vseh ključnih usklajevanjih z resornimi ministrstvi (MDDSZ, MIZKŠ, MF). Večina predlogov ŠOS-a je bila po intenzivnih pogajanjih sprejeta kot dobra osnova za končne rešitve v parlamentarni proceduri, ostajajo pa še vedno odprta vprašanja s strani ministrstva za finance ter ministrstva za izobraževanje. Tako se skozi nerazumno nižanje postavk v proračunu za leto 2013, ki se neposredno dotikajo mladih (štipendije, otroški dodatki, dijaška prehrana, bivanje), še predlagajo ukrepe, ki kaznujejo tiste študente in dijake, ki si prek študentskega dela rešujejo svoj socialni položaj. Tudi predlogi na področju visokega šolstva Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu jemljejo neodvisnost z namenom uveljavljanja parcialnih interesov posameznikov in tako se pod vprašaj postavlja tudi konkurenčnost naših diplom na evropski ravni. Varčuje se tudi na znanosti in izobraževanju, kar nas pelje po poti Grčije, Španije in Portugalske in ne držav, kot so Nemčija, Avstrija in večina skandinavskih držav, ki so prepoznale pomembnost vlaganja v izobraževanje in znanost kot ene izmed poti za lažji izhod iz krize.
Študentska organizacija Slovenije bo tudi v naslednjih tednih vztrajala pri zahtevi, da se mlade obravnava prednostno, celostno in odgovorno. Vlaganje v mlade ne sme biti zgolj priložnostno širokoustenje političnih elit, ampak mora biti predvsem jasen signal širši javnosti, da ima prav z učinkovito in dobro razvojno strategijo do mladih država Slovenija zagotovljeno varnejšo prihodnost.