Olajšave za študente in dijake

Med dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, šteje tudi zaslužek dijakov oziroma študentov, ki je pridobljen na podlagi študentskega dela. Zato tudi študentom pripadajo davčne olajšave. Pod katerimi pogoji jih lahko uveljavljate? 

Dohodnina

1. Koliko lahko študent zasluži preko študentskega servisa, da mu ne bo potrebno plačati dohodnine?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, katere davčne olajšave pripadajo študentu. Namreč ni nujno, da so vsi študenti v isti situaciji. Da obrazložimo.

Študent, ki izpolnjuje pogoje za posebno osebno (t. i. študentsko) olajšavo, mu le-ta pripada v višini 2.477,03 €. Posebna osebna olajšava se prizna osebi, ki ima status dijaka ali študenta, in sicer do dopolnjenega 26. leta starosti. S1. januarjem 2018 se je višina študentske olajšave zvišala in sedaj znaša 3302,70 €.

Navedena olajšava se prizna tudi osebi, ki je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.

Posebna osebna olajšava se upošteva le pri dohodkih, prejetih iz naslova dela preko študentskega servisa.

Od bruto zneska, ki ga je študent zaslužil preko študentske napotnice se odšteje 10 % normiranih stroškov, ki jih ni potrebno dokazovati ter 15,5 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Torej študent si lahko svojo dohodninsko obveznost na hitro izračuna tako, da od dohodkov, prejetih na podlagi študentske napotnice, najprej odšteje 10 % normiranih stroškov, nato 15,5 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter še posebno osebno olajšavo v višini 2.477,03 € oz od leta 2018 dalje 3.302,70 €.

Kaj pa, če ga starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?

Če pa starši v svoji davčni napovedi študenta ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, študentu pripada še splošna davčna olajšava. Višina splošne olajšave je odvisna od skupnega dohodka v celem letu. Če študent v celem letu zasluži do vključno 10.866,37 €, se mu prizna splošna olajšava v višini 6.519,82 €, če je znesek njegovega zaslužka med 10.866,37 € in 12.570,89€ se mu prizna splošna olajšava v višini 4.418,64 €, če pa je njegov zaslužek višji od 12.570,89 € pa se mu prizna splošna olajšava v višini 3.302,70 €.

Pri tem naj poudarimo, da se splošna olajšava upošteva pri vseh vse dohodkih in ne samo za dohodke, prejete iz naslova študentskega dela, kot to velja za posebno osebno olajšavo.

Poleg tega pa je treba poudariti še, da se splošna in posebna olajšava seštevata, če seveda študent, ki mu pripada splošna olajšava, izpolnjuje še pogoje za posebno osebno olajšavo.

2. Ali je študent po dopolnitvi 26. leta dolžan odvajati dohodnino in ali mu v tem primeru še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave?

Po dopolnitvi 26. leta študentu še vedno pripada pravica do posebne osebne olajšave, če se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa (3. odstavek 113. člena Zakona o dohodnini -2 (ZDoh-2) ).

Pri tem velja opozoriti, da se lahko uveljavljanje splošne olajšave iz strani študenta na eni strani in uveljavljanje študenta kot vzdrževanega družinskega člana iz strani enega od staršev na drugi strani kombinira.

Npr. študent dopolni 26 let 13. septembra. Starši lahko za to leto študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana za mesece od januarja do vključno avgusta (za 8 mesecev; za več časa ga ne morejo saj je septembra dopolnil 26 let), študent sam pa lahko uveljavlja splošno olajšavo od septembra do decembra (za 4 mesece). Seveda pa so mogoče kakršnekoli druge kombinacije.

Tak način kombiniranja splošne olajšave in posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana je seveda mogoč tudi v prejšnjih letih, ko študent še ni star 26 let. Kombiniranje je možnost, da se olajšave ustrezno razporedijo med študenta in njegovega starša, da oba kar najbolje izkoristita pripadajoče olajšave in se izogneta odmeri dohodnine. Najboljšo kombinacijo pa je treba izračunati na podlagi vseh dohodkov starša in študenta.

3. Do kdaj in pod katerimi pogoji lahko starši študenta uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana?

Starši oz. eden izmed staršev lahko svojega otroka (študenta) uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana najkasneje do 26. leta starosti, če:

• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
• ni zaposlen,
• ne opravlja dejavnosti in
• nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana si lahko pogledate na tej povezavi: glej tabelo št. 4: Posebna olajšava – za vzdrževane otroke).

Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki po Zakonu o dohodnini-2 (ZDoh-2) razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije (študentski servis) ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini-2.

To pomeni, da je lahko npr. študentov zaslužek iz naslova študentskega dela višji od zneska posebne olajšave za vzdrževanega otroka in njegov zaslužek ne bo vplival na pravico staršev do te olajšave. Na drugi strani pa študentov zaslužek, prejet npr. na podlagi avtorske ali podjemne pogodbe, ki je višji od višine posebne olajšave za vzdrževanega otroka, vpliva tako, da te olajšave ni mogoče uveljavljati.

Za vzdrževanega družinskega člana pa se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje zgoraj naštete pogoje in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.

4. Kaj je informativni izračun, ugovor zoper informativni izračun in pritožba zoper odločbo o odmeri dohodnine in kateri roki so pri tem pomembni?

Zavezanci bodo na dom po navadni pošti (najpozneje do 15. junija) prejeli informativni izračun dohodnine za preteklo leto, ki bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine.

Davčni organ bo informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi posredovali izplačevalci oziroma zavezanci za plačilo dohodnine.

5. februarja (datum je običajno enak vsako leto) poteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za preteklo leto Če te vloge ne oddate, se bo pri informativnem izračunu uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov upoštevalo tako, kot je bilo določeno v preteklem obdobju.

Informativnega izračuna pa ne bodo prejeli rezidenti, ki niso zavezanci za dohodnino, če njihovi dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo zneska splošne olajšave.

Lahko pa se zgodi tudi, da zavezanec za dohodnino ne bo prejel informativnega izračuna. To se bo zgodilo v primeru, če Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) od izplačevalcev dohodkov ne bo prejel podatkov za odmero dohodnine. V tem primeru morajo zavezanci napoved vložiti sami, najpozneje do 31. julija. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oziroma izpostavah in na Spletni strani FURS .

Ko zavezanec prejme informativni izračun, je njegova naloga, da ga pregleda in preveri, ali so vpisani podatki pravilni in ali je informativni izračun dohodnine pravilen. Če se zavezanec s podatki oz. z informativnim izračunom strinja, mu ne bo potrebno storiti ničesar, saj bo izračun v 15 dneh po vročitvi avtomatično postal odločba.

Če pa se z informativnim izračunom ne strinja, lahko v 15 dneh od vročitve zavezanec poda ugovor zoper informativni izračun, in sicer na FURS-ovem  obrazcu. V tem primeru bo nato davčni organ preveril navedbe zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izdal odločbo.

Z ugovorom zoper informativni izračun lahko npr. spreminjate uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana, in sicer kasneje kot pa do 5. februarja, ko sicer poteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine.

Na koncu pa je zoper odločbo, ki jo je izdal davčni organ, dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri pristojnem davčnem uradu, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register ob vložitvi napovedi.

Pri tem je treba opozoriti, da vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve odločbe. To pomeni, da mora zavezanec davek plačati, drugače bo davčni organ po poteku 30-dnevnega roka za prostovoljno plačilo kljub vloženi pritožbi davek izterjal.

Velja še opozorilo, da s pritožbo zoper odločbo ni mogoče spreminjati načina uveljavljanja olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Slednje ne velja le v primeru, če zavezanec ni prejel informativnega izračuna dohodnine in se mu je bila dohodninska obveznost odmerjena z odločbo na podlagi vložene napovedi za odmero dohodnine.

Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve

V skladu Zakonom o dohodnini (ZDoh-2, četrti odstavek 41. člena) in Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2, 289. člen) lahko zavezanec poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku.

Dejanske stroške prevoza in nočitve lahko dijak ali študent, ki je rezident RS, uveljavlja že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, in sicer tako, da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Rezident lahko dejanske stroške uveljavlja tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (v 15 dneh od vročitve).

• Zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov in ugovor zoper informativni izračun dohodnine sta objavljena med obrazci na spletni strani FURS.

NOVO: Fizične osebe bodo lahko odslej preko sistema eDavki uveljavljale olajšavo za vzdrževane družinske člane, namenile del dohodnine za donacije, imele vpogled v svojo eKartico ter informativni izračun dohodnine (itd.) tudi brez digitalnega potrdila. Posamezniki bodo po novem morali pri registraciji v sistem eDavki uporabiti zgolj svoje ime in priimek, elektronski naslov, davčno številko ter kot varnostni identifikator še številko informativnega izračuna dohodnine za preteklo leto. Video s praktičnim prikazom registracije.

DELO

Ali lahko študent dela preko študentskega servisa tudi če je že dopolnil 26 let?

Tudi če si starejši od 26 let, lahko delaš preko študentskega servisa, vendar le, če imaš status študenta.

Če si starejši od 26 let in je minilo več kot 6 let od vpisa na dodiplomski oziroma več kot 4 leta od vpisa na podiplomski stopnji, izgubiš pravico do posebne osebne olajšave pri dohodnini, ki znaša 2.477,03 EUR oz. od leta 2018 dalje 3.302,70 €. Če si se na študijski program vpisal pred 26. letom in še ni minilo šest oziroma štiri leta od vpisa (glej zgoraj), si upravičen tudi to posebne osebne olajšave kljub temu, da si starejši od 26 let. To je določeno v tretjem odstavku 113. člena Zakona o dohodnini -2 (ZDoh-2). Pogoj vpisa na študij do dopolnjenega 26. leta starosti se upošteva na letni ravni. To pomeni, da se posebna osebna olajšava prizna osebi, ki se je vpisala na študij v letu, ko je dopolnila starost 26 let, ne glede na to, da je ob samem vpisu (v mesecu septembru) dejansko že starejša od 26 let (npr. dopolnila v mesecu aprilu).

Če nisi upravičen do posebne osebne olajšave se tudi od vsakega posameznega nakazila na napotnico pa se odvede tudi 25 % akontacija dohodnine, ne glede na znesek nakazila (izjema so zaslužki do 88,88 EUR). V primeru nakazil, nižjih od tega zneska, bi bila višina akontacije namreč nižja od 20 EUR – akontacija pa se do te višine po zakonu ne obračuna in odtegne.

Če študent ali dijak izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo, se po zakonu akontacija ne odvaja za izplačila do vključno 400 EUR.

Akontacija po 25 % stopnji se odvaja od osnove, ki je dohodek, zmanjšan za 10 % normiranih stroškov. Primer: Če nekdo zasluži 500 EUR, se mu akontacija dohodnine odvede od 450 EUR (500 EUR – 10 % normiranih stroškov) in ne od 500 EUR. To pomeni, da pri zasluženih 500 EUR akontacija dohodnine znaša 112,50 EUR.

Če je bilo delo opravljeno v času, ko je študent ali dijak izpolnjeval pogoje za priznanje posebne osebne olajšave, nakazilo pa opravljeno izven statusa, se akontacija ne odvede, če gre za izplačilo do vključno 400 EUR.

2. Kaj lahko študent stori v primeru neplačila delodajalca in kako se lahko vnaprej zavaruje pred tovrstnimi situacijami?

- ČE TI DELODAJALEC NE VRNE NAPOTNICE:

V tem primeru je najbolje, da imaš pri sebi četrti izvod napotnice ali pisni medsebojni dogovor o delu (glej spodaj). Če pa tudi tega nimaš, pravzaprav nimaš dokazov, da si delo pri delodajalcu sploh opravil oziroma je dokazovanje težje (dejstvo, da si delo opravljal lahko dokazuješ s pričami, sodelavci ali kakšnim drugim dokazom – npr. če si si sam zapisoval ure in dneve, ko si delal). Zopet se obrni na študentski servis, ki ti lahko pomaga z različnimi neformalnimi ukrepi (beri: težijo delodajalcu), saj imajo v tem primeru malo dejanskih pristojnosti. Prav tako pa se v takšni situaciji lahko odločiš tudi za sodno pot.

- KAKO SE LAHKO PREDHODNO ZAVARUJEŠ PRED NEIZPLAČILOM?

- Vedno preveri, ali ima tvoj študentski servis oblikovan rizični sklad in če avansira prejemke … (sicer ni pravila, a ponavadi so glede likvidnosti, rizičnih skladov ipd. bolj zanesljivi večji študentski servisi).

- Pri študentskem servisu predhodno preveri boniteto podjetja, v katerem želiš delati (servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti).

- Z delodajalcem lahko poleg napotnice skleneš t. i. pisni medsebojni dogovor o delu (dogovor med tabo in delodajalcem, kjer se uredi vrsta dela, obdobje dela, urna postavka, način plačila in medsebojne pravice in obveznosti ter druge podrobnosti razmerja). Tak dogovor je prav tako neprecenljiv dokaz o dogovorjenem delu!

- Od delodajalca zahtevaj četrti izvod napotnice.

- Preden izbereš delodajalca, preveri na spletni strani http://www.neplacniki.info , kateri so tisti delodajalci, ki plačil ne opravljajo redno.

3. Ali lahko udeleženec izobraževanja odraslih dela preko študentskega servisa?

Področje urejata Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO) ter Pravilnik o pohojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.

Status udeleženca izobraževanja odraslih pridobijo osebe, ki se vključijo v izobraževanje po javno veljavnih programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in:

- niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot brezposelne osebe ter

- so mlajši od 27 let.

Status udeleženca preneha, ko udeleženec uspešno konča izobraževanje ali ko se izpiše iz tega izobraževanja. Glede združljivosti statusa študenta in statusa udeleženca izobraževanja odraslih (tj. da bi bila oseba vpisana na oba programa hkrati) dikcija 1. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO) sicer ni popolnoma jasna, je pa s strani Ministrstva za izobraževanje trenutno sprejeta interpretacija v korist študentom; tj. da je študent lahko hkrati vpisan na oba programa.

Oseba s statusom udeleženca izobraževanja odraslih ima pravico do dela prek napotnice, a le do dopolnjenega 26. leta!

Prav tako imajo pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Ostale pravice in ugodnosti ima udeleženec v skladu s posebnimi predpisi, če jih ti izrecno določajo.