Marijan Dović, TA CITIRA

APZ Univerze na Primorskem & Slovenski improvizacijski godalni kvartet

Rezervirajte si GRATIS VSTOPNICO za zadnjo ponovitev projekta, ki ga bo v soboto, 2. 4. 2022, ob 19:30 v Slovenski filharmoniji posnela tudi RTV Slovenija.

eventbride ali SMS na tel. št. +386 41 291 454 (Ime in priimek, št. vstopnic)

V soboto, 2. aprila 2022, ob 19:30 bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji še zadnjič predstavljen projekt TA CITIRA. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem bo skupaj z Slovenskim improvizacijskim godalnim kvartetom v zasedbi Matija Krečič (violina), Marijan Dović (violina, kitara), Peter Ugrin (viola), Kristijan Krajnčan (violončelo) in Blaž Celarec (tolkala) pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija izvedel priredbe slovenskih ljudskih s Primorske, ki jih je napisal skladatelj in jazz violinist Marjan Dović. 

V priredbah za mešani zbor, soliste in džezovski godalni kvartet s v različnih kombinacijah zapuščina slovenske ljudske glasbe na svojstven način povezuje in prepleta z raznovrstnostjo ritmov in harmonij. Poseben čar daje celoti improvizacija izjemnih glasbenikov, ki vedno znova preseneča in navdahne poslušalce.  Projekt je, po naročilu Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in dirigenta Ambroža Čopija, nastajal v obdobju epidemije. Svojo predstavitev je doživel v drugi polovici leta 2021 na različnih prizoriščih pa Sloveniji in Italiji. Izdan pa je tudi na zgoščenki. Koncert bo tokrat posnela tudi nacionalna televizija.

»Ljudska glasbena dediščina širše Primorske mi je pri srcu že od nekdaj. Pred leti smo marsikatero istrsko zaigrali s String.si Vlada Batiste, knjiga Julijana Strajnarja pa me je nekoč tako navdušila, da sem se odpravil na potep po Reziji, skrivnostni dolini, kjer še danes odmevajo nalezljivi zvoki cítire (violine) in bunkule (basa). Zato me je Ambrož Čopi konec leta 2019 med prijetnimi kavarniškimi debatami ob Ljubljanici zlahka navdušil za album s priredbami primorskih ljudskih. Prečesal sem množico zapisanih besedil in melodij od Istre, Tržaškega, Goriškega in Benečije vse do Rezije, izbral tiste, ki so se me iz tega ali onega razloga dotaknile – včasih tudi s hudomušnostjo – in se v začetku leta 2020 lotil komponiranja albuma. V negotovih razmerah, pretresenih od epidemije, je približno v letu dni nastal album, naslovljen po zadnji pesmi – Ta cítira, v kateri se moč ljubezni sreča z močjo glasbe. 

Nekatere izmed izbranih pesmi so razširjene tudi drugod po Sloveniji, nekatere so spet zelo posebne in znane le v ožjem okolju. Po vsebini prevladujejo ljubezenske – od lahkotno humornih do žalostnih, celo tragičnih. Njihove melodije v priredbah reinterpretiram na podlagi džezovske harmonije, ritmično komponento pa poudarjam z vpeljavo ritmov in razpoloženj različnih svetovnih tradicij (swing, latin, afro). Kljub izrazitim avtorskim posegom v ljudsko materijo sem se trudil ohraniti izvorno sporočilo in notranji značaj posameznih pesmi. Nekaj sem jih priredil a capella, večino pa za izvajanje ob spremljavi. Zanjo je bil izbran skrbno sestavljen džezovski godalni kvartet (občasno z dodanimi tolkali), ki v glasbo vnaša svežino improvizacije – s tem pa v klasični zvok večglasnega zbora vrača nekaj tiste izvorne energije, ki so jo od nekdaj imeli ljudski godci.« (Marijan Dović)

Marijan Dović se ob znanstveni karieri na literarnem področju (višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) ukvarja tudi z jazz glasbo in komponiranjem. Kot violinist je igral in snemal z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi glasbeniki, več let vodil mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty ter izdal zgoščenki z avtorsko glasbo (Gorjanske bajke, 2005; Got Rhythm?, Godalni kvartet Corcoras, 2018). Njegove vokalne skladbe so izvajali APZ Univerze na Primorske, APZ Maribor, Slovenski oktet, Pomlad, Cantabile, Quatuor vocum, Novo mesto, Mezzo, Krog, Krka in drugi. Za znanstvene dosežke je leta 2008 prejel Srebrni znak ZRC SAZU, za umetniške pa Trdinovo nagrado.

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V njem poje približno petintrideset študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Njegov umetniški vodja in dirigent je Ambrož Čopi, pri delu pa mu pomaga asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile od renesanse do današnjih dni. Z naročanjem in izvedbami novih skladb nenehno spodbuja k nastajanju novih dosežkov na vokalnem področju in bogati nacionalno zakladnico vokalne glasbe. V sedemnajstih letih delovanja se je izkazal kot pomemben kulturni ambasador Univerze na Primorskem in Slovenije ter promotor nove umetnosti na koncertih in zgoščenkah, ki pričajo o vsebinski izjemnosti projektov APZ UP. APZ UP redno koncertira po Sloveniji in v tujini. Kvaliteto je dokazal s petimi zlatimi priznanji na domačem tekmovanju Naša pesem in najvišjimi uvrstitvami na tujih tekmovanjih – Krakov (2017), Paralia (2016), Herceg Novi (2015), Derry (2014), Istanbul (2014), Prijedor (2013), Milazzo (2013), Split (2012), Vilna (2012), Ohrid (2011), Cantonigròs (2011), Varna (2008), Prèveza (2006). Kot finalist je leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu. Za izjemne uspehe je zboru Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije leta 2010 podelilo naziv status društva v javnem interesu, JSKD RS pa leta 2016 Gallusovo plaketo.

Ambrož Čopi, skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in neutrudni organizator s svojo ustvarjalnostjo navdušuje številne izvajalce ter poslušalce po Evropi in drugih celinah, z umetniško strastjo in predanostjo glasbi pa navdihuje mlade glasbenike ter jih z nalezljivo vnemo spodbuja h kreativnemu delu. S svojo zagnano vsestransko dejavnostjo je postal ena največjih avtoritet na področju slovenske zborovske glasbe, številne izvedbe domačih in tujih zborov pa dokazujejo, da sodi med najvidnejše slovenske skladatelje vokalne glasbe. Njegova dela so v vrhunskih izvedbah zazvenela na različnih koncih sveta: v skoraj vseh evropskih državah ter v obeh Amerikah in Aziji. Kot skladatelj se je v Sloveniji predstavil že na petih avtorskih večerih in na štirih ploščah, od katerih sta zadnji dve posvečeni projektoma Sanjam in Praeparate corda vestra. S slednjim je Čopi izrazil tudi svoj izvajalski kredo kot zborovodja, ki ima za seboj zelo bogat poustvarjalni opus. Svojo umetniško moč je kot dirigent šestih zborov okronal s šestnajstimi zlatimi plaketami z državnih tekmovanj ter šestindvajsetimi prvimi mesti in več zlatimi priznanji z mednarodnih tekmovanj v tujini. Kot predavatelj je redno vabljen na različne mednarodne zborovske dogodke.

Slovenski improvizacijski godalni kvartet je v slovenskem prostoru edinstvena zasedba. Njegovi člani izhajajo iz različnih glasbenih tradicij – povezujejo pa jih obvladovanje tehnik improvizacije v različnih žanrih (od folka in glasbe svetov do jazza), inventivna perkusivna raba godal ter iskreno veselje do ritmičnega »groova«. Zasedba je sestavljena tako, da lahko iz delikatne precioznosti klasičnega godalnega kvarteta brezšivno preskoči v energično, ritmično eksaktno igranje, v ritme swinga, sambe ali afra ... iz improviziranih, lebdečih uvodov, odigranih »sul ponticello«, gladko zdrsne v eruptivni, surovi »štrih« ljudske godbe, na primer rezijanske. Predvsem pa je to bend, ki diha sproščeno – ker pušča prostor improvizaciji.

Vabljeni. 

Pridite, z vami bo še lepše!

Hvala ker delite objavo s prijatelji.