Splošno
sreda, 25. november 2020

Pandemija v senci: tretjina žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja

25. november – dan boja proti nasilju nad ženskami

Nasilje nad ženskami in deklicami v družini predstavlja pandemijo v senci, so ob mednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami poudarili v Agenciji ZN-a za ženske. Letošnji dan poteka pod geslom Pobarvaj svet oranžno. 

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nad ženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinja, da gre za resno družbeno vprašanje in eno najhujših kršitev človekovih pravic. V letu izbruha novega koronavirusa je po njihovem mnenju še toliko pomembneje, da vse pristojne vladne institucije dejavno pristopijo k preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami tudi med epidemijo.

Po njihovih zagotovilih ustrezni programi potekajo na daljavo. Varne hiše, krizni centri in materinski domovi tako delujejo naprej, le da upoštevajo zaščitne ukrepe. Za preprečevanje dejavnikov tveganja za pojav nasilja pa so pripravili predlog javnega razpisa za pomoč najranljivejšim med epidemijo.

V okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami ministrstvo znova namenja posebno pozornost spletnemu nasilju in nadlegovanju žensk in deklet. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ministrstvo in vlado pozvala, da nemudoma začneta postopek za ratifikacijo konvencije Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Ta potrjuje, da ima vsakdo pravico do delovnega mesta brez nasilja in nadlegovanja. 

Porast nasilja med epidemijo

Nasilja nad ženskami je med pandemijo več tudi v drugih evropskih državah, navaja generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić. Učinkoviti ukrepi za zaščito žensk in otrok morajo biti po njenem mnenju ključni pri omejevanju gibanja zaradi epidemije v posamezni državi.

Nasilje nad ženskami in deklicami v družini predstavlja pandemijo v senci, so poudarili v Agenciji ZN-a za ženske. Nanjo se je treba po njihovem pozivu odzvati vsestransko in skupaj ter jo ustaviti. Po svetu je ena tretjina žensk žrtev fizičnega ali spolnega nasilja zlasti intimnega partnerja. Samo lani je bilo 243 milijonov žensk in deklet žrtev partnerjevega spolnega ali fizičnega nasilja, so navedli.

ZN so 25. november za mednarodni dan za končanje nasilja nad ženskami in deklicami razglasili leta 1999. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se končajo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic. 

Pogosti miti glede nasilja nad ženskami

1. mit: Nasilje je konflikt.
Nasilja ne smemo enačiti s konfliktom. Osebe, ki so doživele nasilje, pogosto rečejo, da dolgo niso vedele, da doživljajo nasilje, saj so jim drugi govorili, da so v vsakem odnosu konflikti in da je treba samo malo potrpeti. Takšna sporočila so nevarna. Konflikti so namreč povsem sprejemljiv in običajen del odnosov med ljudmi, medtem ko je nasilje nedopustno in ga je treba preprečevati in ustavljati.

2. mit: Že na prvi pogled lahko prepoznam povzročitelja nasilja ali žrtev nasilja.
To ne drži, saj ni nobenih zunanjih znakov, po katerih bi lahko sklepali, da oseba povzroča ali doživlja nasilja. Prav tako tega ne moremo sklepati iz drugih osebnih okoliščin (državljanstvo, vera, zaposlenost, višina dohodka), razen iz spola (nasilje najpogosteje povzročajo moški). Če to vemo, ne bomo dvomili, ko o nasilju spregovori dobro situirana izobražena ženska ali ko izvemo, da ga povzroča sicer miren in uglajen sosed, s katerim z veseljem pokramljamo, ko se srečamo na stopnišču.

3. mit: Zloraba alkohola je vzrok za nasilje.
Alkohol in nekatera druga mamila so resda lahko sprožilci nasilja, nikakor pa ne vzrok. Drži tudi, da je lahko nasilje hujše, kadar je povzročitelj pod vplivom dovoljenih ali nedovoljenih mamil, a tudi to ne pomeni, da je oseba nasilna zaradi zaužitih snovi. Če bi to držalo, bi vsi ljudje pod vplivom mamil povzročali nasilje, po drugi strani pa ga ne bi povzročali ljudje, ki so trezni. Vzrok za nasilje je prepričanje človeka, da je nasilje zakonit način za dosego ciljev.

4. mit: Če bi bilo zares hudo, bi ga že zapustila.
Veliko razlogov je, zakaj oseba ne zapusti svojega partnerja, ki povzroča nasilje. Lahko jo je sram spregovoriti o nasilju, se počuti soodgovorno, meni, da finančno ne bo zmogla, ali se boji pritiskov okolice, ker bo "razbila družino". Lahko je vzgojena v prepričanju, da je nasilje sestavni del odnosa in da je treba le malo potrpeti. Morda ne ve, da obstaja pomoč. Oseba, ki doživlja nasilje, tudi velikokrat poskuša prekiniti odnos, a ga zaradi stopnjevanja nasilja ne more. Pomembno je, da se zavedamo, da za ostajanje v nasilnem odnosu obstajajo številni razlogi, med katerimi zagotovo ni tega, da nasilje ni dovolj huda izkušnja. Če se tega zavedamo, žrtve ne bomo obsojali ali je krivili za nastalo situacijo.

5. mit: Vedno sta dve plati iste zgodbe.
Ne drži. Nasilje ima samo eno plat. Gre za nedopustno, škodljivo in nevarno vedenje, ki je tudi kaznivo. Nevarno je nasilje zanikati, ga minimalizirati ali opravičevati, kar pogosto počnejo povzročitelji. Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki nasilje povzroča, ne glede na to, kaj je žrtev rekla ali storila.

6. mit: Posilstvo največkrat povzroči neznana oseba
Večinska predstava o posilstvu je, da neznan moški napade mlado in privlačno žensko na skritem prostoru. Ženska naj bi se v takšnem primeru aktivno branila, kar bi dokazovala s strgano obleko, modricami in podobnim. Resnica o posilstvih in nasilju je popolnoma drugačna. Spolno nasilje nad ženskami največkrat izvedejo moški, ki jih ženska dobro pozna.


Vir: RTV SLO/M. Z.

Zanimivo /povezane novice