Na kratko vse, kar moraš vedeti o štipendijah
Kakšno štipendijo imaš? Državno, Zoisovo, občinsko, kadrovsko? Katera je najbolj primerna zame? Ali jih lahko imam več hkrati? Kakšni so pogoji za pridobitev posamezne štipendije? Si znaš odgovoriti na vsa ta in druga vprašanja?
Na tem mestu želimo na kratko pojasniti Zakon o štipendiranju, ki je v veljavo stopil s 1. januarjem 2014 in končno na enem mestu ureja vse v zvezi s štipendiranjem dijakov in študentov. Z novim zakonom želi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zagotoviti celovitejšo, preglednejšo in enotnejšo ureditev štipendiranja. Predlog pa omogoča kombiniranje več vrst štipendij in s tem višji znesek. Za vse, ki pa ste že prejemniki štipendij, tako državne, Zoisove ali kadrovske pa boste samo podaljšali pravico do štipendije in se šolate na istem izobraževalnem programu, kot prejšnjo šolsko ali študijsko leto, pa veljajo še določbe, ki so veljale pred 1. 1. 2014.
Novi Zakon o štipendiranju opredeljuje naslednje štipendije:
· državne štipendije,
· Zoisove štipendije,
· štipendije za deficitarne poklice,
· štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
· štipendije Ad futura (za izobraževanje, za študijski obisk, za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja in raziskovanja)
Štipendist je upravičen le do ene štipendije, razen v primerih kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice, in obratno ter štipendije Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami. Kar pomeni, da zakon ureja določene nove kombinacije, ki štipendistom, ki bodo pridobili ali ohranili državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo ali štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja ali štipendijo za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za šolsko oziroma študijsko leto 2013/2014, omogoča, da lahko po 1.1.2014 koristijo še kadrovsko štipendija oziroma štipendijo za deficitarnost, za kateri so na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije objavljeni novi razpisi. Ne smeta pa se združevati Zoisova in državna štipendija ter Ad futura štipendija za izobraževanje z nobeno štipendijo. Z uveljavitvijo novega zakona se poleg državne štipendije tudi za mladoletne dijake na novo uvaja štipendija za deficitarne poklice in možnost kombiniranja štipendij, s čimer omogoča posamezniku višji končni znesek štipendije. Novi sistem je tako prožnejši od zdajšnjega ter hkrati posameznika spodbuja k aktivnejšemu pristopu do načrtovanja svojega izobraževanja in svoje poklicne oziroma karierne poti.
Po novem so opravičenci do štipendij dijaki, tudi mladoletni, študenti ter udeleženci izobraževanja odraslih, kako pa so urejene posamezne štipendije, kdo so upravičenci in druge pomembne informacije ter spremembe pa bomo izpostavili v naslednjih točkah:
Državne štipendije
Po novem zakonu bodo do državne štipendije upravičeni vsi s statusom dijaka ali študenta, ki bodo izpolnjevali razpisane pogoje. Torej bodo do štipendije upravičeni tudi dijaki mlajši od 18 let in udeleženci izobraževanja za odrasle. Študenti bodo lahko štipendijo prejemali vsa leta študija, tako na prvi kot tudi na drugi stopnji. Štipendist pa bo imel na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov ter tudi v absolventskem stažu. Ukinja se tudi rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije. Če kandidat ne bo oddal vloge za nadaljne prejemanje štipendije, mu bo razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, kar pa bo lahko storil kadar koli med letom. Štipendijo bo prejemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica do državne štipendije se ugotavlja po določbah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na podlagi vloge, ki jo vlagatelj poda na pristojni center za socialno delo. Obrazec vloge je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: www.mddsz@gov.si. K državni štipendiji se lahko dodelijo naslednji dodatki:
· Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Štipendistu pripada dodatek za bivanje v višini 80 evrovmesečno. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Dodatek za bivanje je zgolj dodatek k štipendiji, ki vpliva le na njeno višino in se ne more uveljavljati samostojno oziroma naknadno, med šolskim oz. študijskim letom. Zato mora biti začasno bivanje urejeno pravočasno: za Zoisove štipendiste najkasneje z začetkom šolskega/študijskega leta, za državne štipendiste najkasneje do prvega dne naslednjega meseca po oddaji vloge.
· Do dodatka za uspeh je upravičen dijak, ki je v preteklem šolskem letu dosegel povprečno oceno: TUKAJ
· Do dodatka za uspeh je upravičen študent, ki je v preteklem študijskem letu dosegel povprečno oceno in opravil določeno število obveznosti za letnik v kreditnih točkah ECTS od skupno 60 možnih: TUKAJ
Do dodatka za uspeh po tem členu ni upravičen štipendist v prvem letniku izobraževalnega programa. V primeru izobraževanja, kjer obveznosti niso opredeljene z ECTS ali se skupno število ECTS razlikuje od 60, mora študent za 1. in 2. razred izkazati, da je z navedeno povprečno oceno opravil 80 % obveznosti letnika, za 3. in 4. razred pa 90 % obveznosti letnika.
· Do dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov mesečno so upravičeni štipendisti, ki jim je priznana invalidnost oziroma telesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje ali za katerega je enemu od staršev priznan dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali pa je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja.
Zoisove štipendije
Pri Zoisovih štipendijah je ključna novost, da je prvi pogoj za pridobitev štipendije izjemni dosežek, ocena ne bo več glavno merilo. Več o tem kaj je izjemni dosežek lahko najdete v Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Pogoji in zahtevani obrazci za uveljavljanje pravice do štipendije za posamezno raven izobraževanja so vsako leto objavljeni v javnem pozivu na spletnih straneh Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije: www.sklad-kadri.si.
Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki je dosegel izjemni dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijaka v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja ali imel v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uveljavljanja štipendije v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,10 – za dijaka od vključno drugega letnika dalje.
Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi študent, ki je dosegel izjemen dosežek in je zlati maturant ali je imel v zaključnem razredu srednje šole povprečno oceno najmanj 4,10 (velja za študenta v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja) ali je imel v predhodnem študijskem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije na višješolskem ali visokošolskem izobraževanju povprečno oceno najmanj 8,50 ali je bil v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščen med najboljših pet odstotkov v svoji generaciji – za študenta od drugega letnika dalje.
Višina Zoisove štipendije z dodatki:
· Zoisova štipendija mesečno znaša 120 evrov za dijaka in 140 evrov za študenta.
· Če se štipendist izobražuje v tujini, Zoisova štipendija mesečno znaša 240 evrov za dijaka in 280 evrov za študenta.
· K Zoisovi štipendiji se pod enakimi pogoji kot za državno štipendijo dodelita dodatek za bivanje in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
Štipendije za deficitarne poklice
Štipendija za deficitarne poklice je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada RS za obdobje petih let in znaša 100 evrov. Štipendije za deficitarne poklice sklad dodeli na podlagi javnega razpisa z odprtim rokom za vložitev vloge, ki ga objavi sklad na svojih spletnih straneh: www.sklad-kadri.si do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto.
Sofinancirane kadrovske štipendije
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ali Regionalna razvojna agencija sofinancirata kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje. Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije, brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (100 oz. 50 evrov). Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače. Če se štipendist izobražuje na ravni izobraževanja in področju, opredeljenem v politiki štipendiranja, se sofinanciranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 40 % minimalne plače.
Delodajalec je dolžan s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje kadrovske štipendije, po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas na ustrezno delovno mesto za eno leto in mu omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse v vsakem šolskem oziroma študijskem letu. Oba, delodajalec ali štipendist, lahko v prvem letu štipendijskega razmerja po preteku enomesečne delovne prakse odpovesta pogodbo o štipendiranju. V primeru, da je štipendist letnik, za katerega je prejemal štipendijo, uspešno končal in izpolnil pogoje za vpis v višji letnik, štipendist ni dolžan vrniti prejetega zneska štipendije delodajalcu, delodajalec pa ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja.
Sklad oziroma RRA na svojih spletnih straneh objavita javni razpis z odprtim rokom za vložitev vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za naslednje šolsko ali študijsko leto do konca februarja. Nato na podlagi zbranih potreb objavi seznam razpisanih kadrovskih štipendij z namenom informiranja dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih o možnostih kadrovskih štipendij; kandidati se sami obrnejo na delodajalca in mu pošljejo prošnjo za dodelitev štipendije; delodajalec sam izbere primernega kandidata.
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu so namenjene Slovencem s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije za izobraževanje v višješolskem ali visokošolskem izobraževalnem programu prve in druge stopnje na izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji in znašajo 200 evrov (odvisno od statusa tudi dodatek za zdravstveno zavarovanje). Sklad vsako leto na svojih spletnih straneh www.sklad-kadri.si objavi javni razpis za dodelitev štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu za naslednje študijsko leto. Upravičenci do te štipendije so:
· Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS, ki ima državljanstvo RS,
· Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS, ki ima status Slovenca brez državljanstva RS,
· Slovenec s stalnim prebivališčem zunaj RS brez državljanstva RS in brez statusa Slovenca brez državljanstva RS.
Štipendije Ad futura
Štipendija Ad futura se dodeli za mednarodno mobilnost za:
· izobraževanje,
· študijski obisk,
· sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Štipendija Ad futura za izobraževanje se lahko dodeli za srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobraževanje. Višina in namen štipendije Ad futura se določi z vsakokratnim javnim razpisom. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije Ad futura oziroma štipendist, so lahko:
· državljanstvo, država izvora oziroma država stalnega ali začasnega prebivališča,
· država izobraževanja ali gostovanja, izobraževalna ali gostujoča ustanova oziroma program izobraževanja, raziskovanja ali usposabljanja,
· način oziroma oblika izobraževanja ali usposabljanja,
· raven oziroma stopnja izobraževanja,
· področje ali smer izobraževanja ali usposabljanja,
· socialni status,
· podpora oziroma priporočilo osebe z akademskega, strokovnega oziroma drugega področja,
· podpora pristojnih organizacij avtohtone italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri štipendijah, ki se namenjajo za izobraževanje njihovih pripadnikov v Italijanski republiki ali na Madžarskem,
· omejitve ali zahteve glede predhodnega, trenutnega oziroma drugega izobraževanja,
· omejitve ali zahteve glede statusa,
· pogoji, ki jih mora izpolnjevati tekmovanje, izobraževanje ali usposabljanje,
· omejitve, zahteve oziroma posledice glede štipendij ali drugih prejemkov v Republiki Sloveniji ali v tujini,
· omejitve, zahteve oziroma posledice glede delovnega razmerja oziroma opravljanja samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma v tujini,
· omejitve, zahteve oziroma posledice glede vpisa v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ali pri pristojnem organu v tujini,
· sedež, dejavnost ali drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, ki je pravna oseba,
· v Republiki Sloveniji urejeno začasno prebivališče v državi izobraževanja,
· dovoljenje oziroma urejeno prebivanje v državi izobraževanja z namenom izobraževanja,
· država, v kateri ima vlagatelj davčni rezidentski status,
· drugi z javnim razpisom oziroma pogodbo določeni pogoji.
Merila, ki se uporabijo za izbiro štipendistov ali prejemnikov sredstev ali kot razmejitvena merila med vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, se glede na namen programa določijo s posameznim javnim razpisom in so lahko:
· raven oziroma stopnja trenutnega ali predhodnega izobraževanja,
· izobraževalna ali gostujoča ustanova,
· področje izobraževanja oziroma študijskega obiska,
· uspeh oziroma povprečna ocena,
· letnik izobraževanja,
· trajanje izobraževanja ali študijskega obiska,
· stroški,
· strokovni, znanstveni oziroma drugi dosežki,
· delovne in praktične izkušnje,
· nagrade in drugi dosežki na določenem področju,
· prostovoljno delo in druge družbeno koristne aktivnosti,
· izkazan potencial,
· interes delodajalca,
· dohodek oziroma socialni status posameznika,
· katerikoli ovrednoten pogoj iz prejšnjega člena,
· druga merila.
Štipendije Ad futura za izobraževanje so namenjene spodbujanju mednarodnega izobraževanja. Štipendijo za posamezno šolsko ali študijsko leto izobraževalnega programa sklad praviloma nakaže za šolnino neposredno izobraževalni ustanovi ali za življenjske stroške na način, določen v javnem razpisu.
Če javni razpis tako določa, je štipendist dolžan najkasneje v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb. Pogodba o zaposlitvi za delovno razmerje mora biti sklenjena s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje, za katerega je štipendist prejemal štipendijo, ali za obdobje, določeno z javnim razpisom. Štipendist izpolni svojo obveznost tudi, če se samozaposli.
Štipendije Ad futura za študijske obiske so namenjene spodbujanju mednarodne mobilnosti in dvigu kakovosti izobraževanja in zaposljivosti udeležencev študijskih obiskov. Štipendist je dolžan izpolniti naslednje obveznosti: se udeležiti in zaključiti obveznosti študijskega obiska, namensko porabiti sredstva, predložiti poročilo in dokazila o udeležbi oziroma porabi sredstev v 30 dneh od zaključka študijskega obiska, če je to predvideno z odločbo oziroma pogodbo.
Štipendije Ad futura za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanjase dodeljujejo za udeležbo dijakov in študentov ter njihovih mentorjev na skupinskih ali individualnih tekmovanjih v tujini z namenom spodbude dijakom in študentom, da se potegujejo za odličnost svojega raziskovalnega dela in idej.
Prejemnik sredstev lahko pridobi sredstva za sofinanciranje sodelovanja na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja v tujini za tistega tekmovalca, ki je dijak ali študent v Republiki Sloveniji in kot posameznik ali v okviru tekmovalne skupine že sprejet na tekmovanje. Prejemnik sredstev lahko pridobi sredstva tudi za sofinanciranje udeležbe mentorja, pri tekmovalnih skupinah pa največ dveh mentorjev. Sredstva za sofinanciranje sodelovanja posameznega tekmovalca na istem tekmovanju lahko pridobi le en prejemnik sredstev in samo enkrat. Prejemnik sredstev je dolžan izvesti udeležbo na tekmovanju in v enem mesecu po zaključku tekmovanja skladu predložiti poročilo o sodelovanju tekmovalcev oziroma mentorjev na tekmovanju.
Namesto zaključka, pa vam želimo le, da dobro premislite in izkoristite možnosti štipendiranja ter si tako vsaj malo olajšate življenje v času svojega izobraževanja. Za kakršno koli dodatno vprašanje pa se lahko obrnete na našo svetovalnico ali na mail info@kps.si, kjer vam bomo z veseljem skušali pomagati.
Vir: KPŠ, Živa Štefanec