Bodo tudi neuspešni ministri vračali denar?
Bodo morali tudi ministri – ob neuspešnem delu – vračati denar državi?
Na študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo včeraj prejeli predlog izhodišč novega visokošolskega zakona (ZViS). Ta z nami v nobeni obliki niso bila predhodno usklajena. Presenečeni smo, da ministrica Setnikar Cankar predlog najprej predstavlja medijem in širši javnosti, nato politični javnosti, deležnikom pa na zadnje. Ne zdi se nam prav, da se javnosti predstavlja neusklajen predlog in po nepotrebnem širi informacije o ukrepih, za katere niti ni nujno, da jih bo končni predlog zakona sploh vseboval. Na ŠOS bomo v prihodnjih dneh pripravili tudi konkretno obrazložitev stališč k posameznim predlaganim ukrepom. Pri tem bomo upoštevali tudi podatke o položaju študentov (raziskavo Evroštudent), saj ugotavljamo, da jih ministrstvo pri svoji analizi ni v nobeni točki upoštevalo. Pripravljati sistem, katerega ključni deležnik so študenti, brez študentov in brez razumevanja njihovega študijskega in socialnega položaja, je za ŠOS nesprejemljivo.
Iz medijskega poročanja smo izvedeli, da naj bi ministrica Setnikar Cankar včeraj predstavila izhodišča novega ZViS predstavnikom medijem, danes predlog že kroži po spletu. Torej sočasno, kot je bil predlog poslan deležnikom, skupaj z vabilom na skupni sestanek, ki naj bi bil 3. marca. Kljub obljubi, da bodo izhodišča najprej predstavljena posameznim deležnikom, šele potem pa dana v javnost, je ministrica to gladko zaobšla in išče podporo v javnosti, po naših informacijah pa tudi pri posameznih poslanskih skupinah, še preden bomo o predlogu lahko spregovorili ključni deležniki. O predlogu predhodno ni razpravljal niti Svet RS za visoko šolstvo, ki je posvetovalni organ Vlade. Tudi na sklicanem sestanku pa bo poglobljena debata najbrž v veliki meri otežena glede na zastavljen časovni okvir in dejstvo, da naj bi na skupnem sestanku razpravljalo okoli 30 udeležencev, vsak svojimi stališči, predlogi in zahtevami skupine, ki jo predstavlja. Tak način (ne)namerno sporoča, da se ministrica o predlogih dejansko ni pripravljena usklajevati z (vsemi) deležniki.
Predlog pomeni precejšen poseg v trenutni sistem visokega šolstva, kot tudi odmik od - v veliki meri že usklajenega - predloga zakona, ki je nastajal v času ministra Pikala. Sicer gre za izhodiščne predloge, za katere menimo, da tudi medsebojno niso usklajeni in potrebujemo še nekaj dodatnih pojasnil o predvideni implementaciji.
Poleg samega načina priprave izhodišč zakona, pa je ta tudi v vsebini precej izključujoč do študentov: med drugim se študentom omejuje volilna pravica in vključevanje v soupravljanje visokošolskih zavodov.
Po drugi strani pa naj bi študenti nase prevzeli vse breme za uspešno dokončanje študija in večjo prehodnost. Predlog jasno uvaja vavčerje na vseh treh stopnjah študija in nesorazmerno veliko breme vali na študente. Samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo ti vavčerji postali v celoti plačljivi – šolnine. Na ŠOS znova poudarjamo, da nasprotujemo vsakršni obliki šolnin, tudi vavčerjem, kjer se breme stroškov študija vali na študente. Generacija, ki je lahko brezplačno študirala, želi sedaj mladim pridigati o odgovornosti ter nanje prevaliti ne samo finančno breme izobraževanja, pač pa krpanje proračunske luknje, ki je nismo zakrivili trenutni študenti ali bodoče generacije mladih, ki se bodo odločale za vpis. Za nastalo (finančno) situacijo v državi pa nihče ne prevzema odgovornosti. Prav tako ni še noben minister ali drug politični odločevalec, vračal denarja v državno blagajno ob neuspešnem delu.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Krovni visokošolski zakon se pripravlja ob neupoštevanju študentov, kar se odraža na več ravneh: Izhodišča smo dobili istočasno kot mediji – v javnost pa se običajno pošlje usklajene predloge, kar ta zagotovo ni. Poleg tega se, kljub več poslanih prošnjam, še vedno nismo imeli možnost sestati z ministrico; prav tako še vedno ne deluje Svet za študentska vprašanja s svojimi delovnimi skupinami, kjer smo navadno v prvem krogu usklajevali izhodišča predlogov predpisov. V analizah, priloženih izhodiščem, niso upoštevani ključni podatki o položaju študentov, ki smo jih z raziskavo Evroštudent, ki jo je naročilo prav MIZŠ, zbrali na ŠOS. Prav tako pa sama izhodišča zakona obetajo velike omejitve za študente – tudi na področju upravljanja visokošolskih zavodov. Ocenjujemo, da želi ministrica sistemsko omejiti moč in možnosti študentov, kot ključnih deležnikov in sooblikovalcev visokošolskega prostora.«