Blog: Kje je iskrenost?
No, ker je spletna stran že tako polna vseh aktualnih novic - za katere vas mimogrede vabim, da jih redno pregledujete, ker se bo med vsemi dogodki in novicami zagotovo našlo nekaj, kar bi vas lahko zanimalo in vas morda prepričalo, da se kakšnega dogodka tudi udeležite.
Hm, sem že zašla. Skratka, to sem pričela pisati ker sem želela govoriti o nečem drugem. Občasno pride takšen dan, ko o vseh stvareh premlevam, razmišljam in si skušam razložiti stvari, za katere sicer že takoj na začetku vem da je nemogoče, da bi jih razumela, ampak vseeno optimistično razmišljam in skušam najti razlago, s katero bi bila zadovoljna. In ne govorim o kakšnih zahtevnih matematičnih računih ali filozofskih teorijah, ampak o čisto vsakdanjih stvareh in odnosih z ljudmi, ki me obkrožajo.
Takih vprašanj za katere ne poznam odgovora je kar veliko in se njihovo število, v nasprotju s pričakovanji, vsak dan veča. Ampak bo verjetno na prvih parih mestih kar za vedno ostalo isto: Zakaj ljudje lažejo? Vsi smo se že kdaj zlagali, tudi jaz. Ampak s tem vprašanjem ne mislim na nedolžne otroške laži, pa niti ne mislim laži, ko ne želimo nekoga užaliti ali se želimo nečemu izogniti (pa niti tega nikakor ne zagovarjam). V mislih imam čisto nepotrebne laži, brez katerih verjamem, da bi lahko prav vsi mirno živeli.
Sem pred kratkim nekje celo prebrala, da je laganje 'veščina', ki jo ljudje obvladamo že pri petih letih. Sama tako imenovane 'veščine' nimam tako zelo razvite, imam pa na srečo to, da laži pri drugih hitro prepoznam. Pa čeprav me najbrž to naredi enako slabo, kot osebo ki mi laže (oziroma samo prikriva resnico, ali kako že?), včasih prav uživam v pretvarjanju, da lažem verjamem.
Očitno se bom morala sprijazniti s tem, da iskrenosti pri nekaterih pač ni. Res pa me zanima, kako lahko brez iskrenosti z nekom sploh vzpostavimo nek odnos.
“A mask tells us more than a face.” ― Oscar Wilde
Mia Argenti, sekretarka za kulturo ŠOUP.