Alan Ford: Vrnitev odpisanih

Leta 1969 je v Italiji izšla prva številka stripa Alan Ford, ki je sredi sedemdesetih let v odličnem prevodu in priredbi prevajalca Nenada Brixyja postal izjemno priljubljen tudi v nekdanji Jugoslaviji ter tam kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten. Priljubljenosti stripa ne gre pripisati le nenavadnim, črnohumornim in sarkazma polnim zgodbam skupinice glavnih likov, med katerimi je tudi naslovni junak, naivni lepotec Alan Ford (avtorja stripa naj bi ga zasnovala po irskem igralcu Petru O'Toolu), ki se znajde med tajnimi agenti, delujočimi iz baze v zanemarjeni newyorški cvetličarni, ki za uborno ali nikakršno plačilo rešujejo svet pred hudodelci, temveč v samosvoji kritiki vsakega skorumpiranega totalitarnega ali avtoritativnega birokratskega sistema, ne glede na njegov predznak. V stripu, ki je sledil prevladujočim težnjam svojega žanra tistega časa in je bil postavljen v New York in zahodne metropole, sta avtorja ustvarila vrsto arhetipov, ki so zmogli in še danes − v času, ko je prepad med revnimi in bogatimi, ki so za zaslužek pripravljeni kršiti vse zakone, najgloblji, in liberalna demokracija drsi v stanje avtoritativne mentalitete – zmorejo ustvariti razmere za identifikacijo.

Beograjski režiser Kokan Mladenović, ki smo ga v našem gledališču spoznali kot režiserja komedije Sluga dveh gospodarjev, se s stripovskimi junaki Alana Forda srečuje drugič. Morda tudi zato, ker v Alanu Fordu prepoznava standarde renesančne commedie dell'arte (strip nima zgodbe, sestavlja ga le niz posameznih komičnih prizorov), v stripovskih junakih pa tipe iz tradicije te zvrsti komedije. Obeta se satirična in v odnosu do sveta, ki nas obkroža, aktualna uprizoritev. 

Mesečni program Gledališča Koper si lahko ogledate na www.gledalisce-koper.si.