Zgodovina

Po vzoru Pedagoške fakultete Koper (PEF) in Fakultete za pomorstvo in promet Portorož (FPP), ki sta imeli v študijskem programu športno vzgojo, so tudi na Visoki šoli za Management v Kopru (VŠM) in na Visoko strokovni šoli za podjetništvo oz. GEA college-u v Portorožu začeli organizirati rekreacijo za svoje študente. Vsebine so bile vezane predvsem na razpoložljive prostorske zmožnosti, ki jih je bilo moč najeti, saj ponudba športnih dvoran ni zadoščala vsem potrebam. Tako so študentje lahko igrali košarko, odbojko in namizni tenis. V fitnes klubih in pokritih bazenih so imeli popust pri vstopnini, za študentke pa je bila organizirana vadba aerobike.

Športna pedagoga na PEF in FPP sta takrat dala pobudo, da bi kapacitete telovadnic v Portorožu in Kopru ponudili tudi študentkam in študentom drugih visokošolskih zavodov. Tako so se 'Koprčani', ki so študirali na FPP lahko rekreirali v Kopru, 'Pirančani', ki so študirali v Kopru pa v Portorožu. Ideji sta se pridružila tudi GEA college in VŠM, ki sta ponudila na razpolago svoje kapacitete, namenjene rekreaciji.

V vseh teh letih je naraščalo število študentk in študentov, ki so obiskovali različne športne aktivnosti. To je bilo obdobje, ko se je v Slovenski Istri začela pojavljati nova populacija – študentje. Tem je bilo potrebno najti prostor za športno udejstvovanje v že tako prezasedenih športnih objektih. Prav gotovo bi bil interes še večji, če bi imeli na razpolago več terminov v večernih urah.

Leta 1998 je bilo na pobudo nekaterih študentov in športnih pedagogov  organizirano prvo športno-zabavno srečanje za vse študente visokošolskih zavodov Slovenske Istre in Politehnike iz Nove Gorice, ki so jo študentje poimenovali ČISTA DESETKA. Tekmovanje med fakultetami, na katerem je bilo aktivnih okoli 400 študentk in študentov, je potekalo v košarki, odbojki, malem nogometu, vlečenju vrvi, veslanju v kuterjih in drugih zabavnih igrah. Celodnevno druženje se je končalo s koncertom in splošnim rajanjem, katerega se je udeležilo preko 1000 mladih. Tradicija ČISTIH DESETK se je nadaljevala v naslednjih letih in je živa še danes.

V vsem tem obdobju, ko je bilo potrebno športne aktivnosti ponuditi čim večjemu  številu študentov, je organizacijsko, materialno in finančno podporo nudilo Visokošolsko središče v Kopru. Ostala sredstva so bila pridobljena iz občinskih razpisov in ministrstev. Leta 2001 je bila izdana prva tiskana zgibanka s celotno športno ponudbo od Kopra do Pirana. Aktivnosti so od ponedeljka do petka potekale v Kopru, Piranu in Portorožu, nekatere sezonske pa tudi ob vikendih. Študentke in študentje so lahko obiskovali aktvnosti, ki so jih organizirali:

•     * PEF (ŠD Bonifika: košarka, odbojka, mali nogomet, aerobika; OŠ JPV: odbojka ),
•     * VŠM (OŠ JPV: odbojka, košarka; Dijaški dom Portorož : namizni tenis, ples),
•     * GEA college (ŠD Lucija: košarka, odbojka; telovadnica na obzidju Piran: košarka odbojka in namizni tenis ),
•     * FPP (dvorana Srednje pomorske šole: košarka ).

Razvoj in rast študentskega športa sta pritegnila pozornost nacionalnih organizacij, ki skrbijo za univerzitetni šport. Tako smo leta 2001 na pobudo Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA) pristopili k pripravi 2. evropskega univerzitetnega prvenstva v košarki in ga dve leti kasneje tudi zelo uspešno izvedli.

Obdobje razcveta univerzitetnega športa je leta 2003 povzročila ustanovitev Zveze študentskih športnih društev Primorske, ki se je kasneje preimenovala v Univerzitetno športno zvezo Primorske (UŠZP) (zveza je nastala zaradi prej omenjenega Evropskega prvenstva v košarki). V istem obdobju je začela nastajati tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP), ki je po vzoru sorodnih organizacij v svoji strukturi predvidevala resor za šport in študentsko rekreacijo. Vsi ti premiki so bili seveda pogojeni z nastankom Univerze na Primorskem leta 2003. Z njenim nastankom se je pod isto streho združilo pet fakultet z območja Kopra, Izole in Pirana – danes jih je skupaj šest.

S spremembo Uredbe o financiranju univerz leta 2004 je šport postal obštudijska dejavnost in ni bil več obvezen del študijskih programov. Univerza je lahko za šport namenila od 0 do 3% svojega letnega proračuna, kar je bistveno spremenilo odnos do športa vseh udeleženih v visokem šolstvu. Večina fakultet UP v svojih programih tako ali tako ni imela obveznega športa, omenjena uredba pa je povzročila, da je umrl še obstoječi zametek. Šport je bil obvezen le na Pedagoški fakulteti Koper in v prvem letniku programov Fakultete za humanistične študije Koper (FHŠ).

Vse od nastanka je bila UŠZP zadolžena za celotno izvajanje univerzitetnega športa. Financira se s pomočjo sredstev Študentske organizacije Univerze na Primorskem, sredstev Univerze na Primorskem in s sredstvi, pridobljenimi z razpisi. UŠZP je zadolžena za organizacijo rekreacije, športnih tečajev, športnih prireditev in tudi za izvedbo kakovostnega športa, kot so državna, evropska in svetovna univerzitetna prvenstva.

Poleg telovadnic za rekreacijo in aerobike je v šolskem letu 2003/04 začela potekati Univerzitetna liga Univerze na Primorskem, ki poteka še danes. Meseca maja 2004 pa je v Kopru prvič potekal 2. letni festival športa, ki je v sebi združeval državna univerzitetna prvenstva v šestih športnih disciplinah. Od takrat dalje univerzitetni šport beleži nenehno rast tako z vidika pestrosti ponudbe kot z vidika udeležbe študentov. Projekti kot npr. čista desetka so doživeli nadgradnjo in namesto ene zdaj na leto potekajo tri čiste desetke; poleg jesenske tudi zimska (Bela Čista desetka) in spomladanska (Cvetoča Čista desetka). Povečala se je ponudba športnih tečajev in organiziranih oblik vadbe kot so aerobika, plesi in joga. Poleg državnih univerzitetnih prvenstev, ki se odvijajo vsako leto, je v Portorožu leta 2005 potekalo EUP – Evropsko univerzitetno prvenstvo v Odbojki na mivki, leta 2007 EUP v futsalu, leta 2008 pa je Koper v zadnjem tednu avgusta gostil Svetovno univerzitetno prvenstvo v futsalu.

Ker se na UP zavedamo, da je ŠPORT pomemben dejavnik kvalitete študentskega življenja, da je lahko pomemben pri odločitvi srednješolcev o izbiri nadaljnjega študija in da je lahko odličen dejavnik prepoznavnosti in promocije same univerze, je konec leta 2006 rektorica sprejela sklep o delovanju Centra za šport Univerze na Primorskem. Z ustanovitvijo centra ob povezovanju z ostalimi akterji obštudijskih dejavnosti (ŠOUP in UŠZP) želi univerza zagotoviti racionalno in učinkovito športno delovanje na vseh njenih članicah. Tako je med UP,  UŠZP in ŠOUP nastal sporazum na področju univerzitetnega športa po katerem UP pripravlja in usklajuje programe športnih aktivnosti in  nadzira izvedbo ter namenja sredstva v skladu s svojim finančnim načrtom, UŠZP sodeluje operativno pri izvedbi programov in vsebin, skrbi za promocijo in pridobiva finančna sredstva na javnih razpisih, ŠOUP pa sodeluje pri pripravi programov, promociji in sredstvi v skladu s svojim finančnim načrtom.

Edino, kar je od samega začetka ostalo nerešeno, so stalni termini in kapacitete. Na tem področju lokalne oblasti in druge organizacije še vedno nimajo dovolj posluha oziroma zavedanja, da je nastala nova institucija, ki se širi in ima svoje potrebe. Kot v Ljubljani in Mariboru imamo tudi na Primorskem velike težave s kapacitetami. Vse aktivnosti potekajo v najetih prostorih, saj Univerza na Primorskem nima lastnih športnih kapacitet. Žarek upanja predstavljajo novi prostori Pedagoške fakultete, ki naj bi imela tudi športno dvorano, vendar se na tem mestu postavlja vprašanje, kdaj bo le-ta zgrajena. Tovrsten način dela onemogoča razvoj univerzitetnega športa kot bi si ga želeli. Pred študenti ima prednost nekatera večja podjetja na Obali, ki telovadnice najemajo že več let in imajo vseskozi isti termin, katerega ni mogoče dobiti oziroma zamenjati. Podobna situacija je v Portorožu in Izoli, kjer tudi ni zadovoljivih terminov in kapacitet. Študentje imajo predavanja in vaje skozi cel dan, poleg tega pa večina študentov ni mobilna, kar pomeni, da jim je potrebno športno vadbo servirati pred vrata, če želiš, da se je udeležijo.

Za razvite dežele, po katerih se zgledujemo (Skandinavske in anglosanksonske države), je značilno, da šport na univerzi ni obvezen, da imajo kakovostne lastne kapacitete ter da imajo dovolj usposobljenega kadra.

Za nerazvite (bivše socialistične) države je značilno, da je šport na univerzi obvezen, da ni dovolj kapacitet in da ni dovolj kadra.

Pri nas smo vzeli najslabšo možno kombinacijo, ki nam bo dolgoročno povzročala velike težave. Šport ni obvezen, poleg tega pa nimamo niti kapacitet, niti kadra. Zaradi tega se študentje in študentke ne ukvarjajo s športom in ne razvijajo navad zdravega življenjskega sloga. Na dolgi rok torej oblikujemo motorično apatično generacijo, ki bo učila gibalnih navad tudi svoje potomce. Kaj bo nastalo iz tega, si lahko zamišljamo.