Šport
ponedeljek, 28. januar 2019

Le skupaj lahko spremenimo odnos do pitja alkohola v Sloveniji

Projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Podatki kažejo, da spada Slovenija med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca na svetu. Posledice velike porabe se kažejo tako na zdravju posameznika, ki prekomerno pije alkohol, kot tudi na ravni celotne družbe.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato v letu 2016 začel s projektom SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola in bo trajal do konca leta 2020. V pristopu SOPA sodelujejo profili iz zdravstvenega in socialnega sektorja ter s področja zaposlovanja in nevladnih organizacij oz. izvajalci, ki se vsakodnevno srečujejo tudi z ranljivi skupinami po Sloveniji in imajo veliko izkušenj s terena. Pristop vključuje še občine, policijo in medije. Pristop po Sloveniji zajema 18 t.i. lokalnih okolij, ki z medsektorskim sodelovanjem naslavljajo alkoholno problematiko. Odnos do pitja alkohola je namreč potrebno nagovarjati celovito in sistematično, sodelovanje različnih poklicev znotraj 18 lokalnih okolij po Sloveniji pa postavlja dobre temelje, da nam bo v treh letih skupaj uspelo oblikovati učinkovit pristop, s katerim bomo pomembno prispevali k reševanju te problematike.

Slovenija namreč spada med “mokre kulture”, kar se kaže v tem, da je pitje alkohola, kljub škodljivim posledicam, družbeno splošno sprejemljivo in v tem, da  mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim slednje predstavljajo način sproščanja ali družbeno vezivo saj so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Druga plat mokre kulture pa je ta, da vpliva na to, da je v Sloveniji prisotna visoka stopnja pitja alkohola, veliko je težav, povezanih s pitjem alkohola, in alkohol predstavlja nekaj, kar je splošno družbeno sprejeto. Družba pa znotraj tovrstne kulture tolerira tudi čezmerno pitje in njegove posledice.

Slovenija skupaj z državami Evropske unije, Norveško in Švico po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu. Poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. Slovenija pa izstopa tudi znotraj te regije. V obdobju od leta 2003 do leta 2014 je Slovenija imela višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega najmanj 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo in tudi v primerjavi z EU. Glede na rezultate raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji iz leta 2016 narašča tudi odstotek oseb, ki se opijajo enkrat ali trikrat mesečno ali pogosteje, kar je skrb vzbujajoče. Ocenjuje se, da je s pitjem alkohola v Sloveniji vsako leto povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov.

Pristop SOPA stremi k zmanjšanju alkoholne problematike v Sloveniji in s tem k doprinosu družbi zdravja. Sam pristop  temelji na treh kratkih ukrepih. Kratki ukrep 1 se najbolj poglobljeno ukvarja s posameznikom, ki tvegano ali škodljivo pije. Kratki ukrep 2 se nanaša na informiranje o škodljivosti čezmernega pitja alkohola ali na usmeritev pacientov k virom pomoči pri opuščanju tveganega ali škodljivega pitja alkohola. Kratki ukrep 3 pa se nanaša na pristop, ki ga bodo izvajali izvajalci, ki vsakodnevno delajo z ranljivimi skupinami po Sloveniji in prav tako temelji na informiranju o škodljivosti čezmernega pitja alkohola in usmeritvi posameznikov k ustreznim virom pomoči.

Vse pomembne informacije tako o SOPA pristopu kot o tveganem in škodljivem pitju ter o posledicah tovrstnega početja, lahko najdete na spletni strani www.sopa.si. Prav tako lahko, na omenjeni spletni strani, preko kratkega vprašalnika dobite grobo oceno svojega vzorca pitja, ki nakazuje, kje se gibljete glede na meje tveganega pitja alkohola. S kvizom se lahko preizkusite tudi v poznavanju dejstev o alkoholu. Na enem mestu pa so zbrane tudi vse kontaktne informacije možnih virov pomoči po Sloveniji.

Projekt, h kateremu je pristopila tudi Univerzitetna športna zveza Primorske, je nastal na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) in Ministrstva za zdravje (v nadaljevanju MZ), sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

UŠZP priporoča

Aktualne vsebine, ki jih ne smeš zamudit