Bolonjska (de)generacija (Živa Žagar, Petra Japelj)
Ko govorimo o Bolonjskem procesu, Bolonjski deklaraciji oziroma na kratko o bolonji, svoje misli povežemo s sedanjim načinom študija, saj le redki še študirajo po starem sistemu. Marsikomu beseda bolonja prikliče negativne misli, nestrinjanje in neodobravanje. Seveda so izkušnje različne in zato tudi odzivi na prenovljene programe, čeprav so bili sestavljeni z namenom, da se olajša in posodobi študij.
Študentom ležišča (Živa Žagar)
V sredini februarja je UP na novinarski konferenci predstavila načrt investicij za obdobje do leta 2013. Tako naj bi bili v kampusu Sonce študentski domovi, knjižnica (skupni projekt UP in MOK), tri fakultete ter skupni prostori s telovadnico. Za kampus Livade (Izola) je začetek gradnje prve od treh stavb predviden že letos. Do leta 2013 naj bi tako univerza pridobila 650 novih ležišč v študentskih domovih, in sicer v dveh stolpičih, ki bosta skupno štela 300 ležišč, v kampusu Sonce ter v stolpiču s 150 ležišči v kampusu Livade. Še dodatnih 50 ležišč bo prinesla t. i. tretja zgradba v kompleksu Cankarjeva ulica 5 v Kopru in 150 ležišč v novogradnji ob ŠD Portorož.
Planet Študent na planetu Zemlja (Matej Rodela)
Indija: mrtvi profesor
V Indiji so februarja umorili profesorja, ki so ga zasačili med spolnim odnosom z moškim. Univerza, na kateri je učil, ga je po neljubem dogodku nemudoma odpustila in zahtevala njegov takojšen odhod. Le nekaj dni kasneje so ga našli mrtvega. Sedaj se mora univerza otepati kritik o homofobiji, saj je bil profesor zadnje dni svojega življenja tarča silovitih pritiskov in nadlegovanj zaradi svoje spolne usmerjenosti. Vir: universityworldnews.com
Univerzalni temeljni dohodek za vse (Jadranka Vesel in Karmen Potokar)
Kaj neki naj bi UTD bil, se verjetno sprašujete.
Zelo preprosto. Vsak državljan, recimo da Slovenije, naj bi od države mesečno prejemal nek znesek, npr. 300 EUR - in sicer ne glede na to, ali kaj počne (je zaposlen, je prostovoljec, študira ipd.) ali ne (lenari, poseda po lokalih, cele dneve prečepi doma ipd.).
Nekoliko manj preprosto je postaviti in predstaviti koncept UTD, torej utemeljiti, zakaj naj bi tak dohodek sploh dobivali. Razprave o tem, kaj naj bi UTD predstavljal in zakaj naj bi ga vpeljali, med svetovno priznanimi strokovnjaki potekajo že kar nekaj časa; vanje se vključujejo tako ekonomisti kot tudi sociologi in celo filozofi.
Van Parijs, najbolj znan evropski zagovornik uvedbe UTD, podpira kar najvišji možni dohodek te vrste, saj je prepričan, da si izplačevanje temeljnega dohodka, ki bi presegal eksistenčni minimum, danes lahko privoščijo vse bogatejše države. Van Parijs med drugim pravi: »Država s temeljnim dohodkom vsakemu državljanu zagotavlja minimalni nivo dohodka (ne glede na premoženje ali zaposlenost) ter na ta način učinkovito preprečuje širjenje revščine, zagotavlja avtonomijo posameznika ter njegovo delovno motiviranost in inciativnost, medtem ko hkrati poenostavlja vladne socialne politike«.
Na čigavi strani si pa ti? (Nuša Miklavec)
Videti je, da nam socialni dialog ne gre najbolje. Na ceste silijo tako študenti kot sindikati, premier Borut Pahor pa predloge zakonov in zakonskih sprememb vztrajno potiska v medresorsko usklajevanje. Študenti in vlada imajo več kot mesec dni časa za razmislek in rešetanje predloga zakona o malem delu. Študentom ni do tega, ker bi problematiko študentskega dela radi obravnavali ločeno in celovito, Pahor pa je sklenil, da je čas za konferenco o položaju študentov.
Z ljubeznijo do festivala, filma in ljudi (Borut Jerman)
Mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema je v šestih letih obstoja dosegel široko prepoznavnost med ljudmi iz filmskega sveta in priljubljenost med filmsko publiko. Lansko leto, po enoletni pavzi, ki jo je povzročila politična klima na Filmskem skladu Republike Slovenije (o njej smo pisali tudi v Kažinu), je vodenje Kino Otoka prevzela Lorena Pavlič. Dogajanje Loreni in njeni ekipi ni odvzelo energije, predvsem pa ne vere v Kino Otok. Speljali so peto edicijo festivala in to tako dobro, da je Lorena kot prva izmed otoških ribic po izboru bralcev Primorskih novic in poslušalcev Radia Koper-Capodistria postala septembra 2009 osebnost Primorske.
Hlad v pregreti atmosferi (Andreja Sinčič)
K malodane splošnemu védenju zadnjih let sodijo podatki o naraščanju koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, o povišanih temperaturah in povečanih izpustih zaradi človekove dejavnosti, kar naj bi naš planet vodilo v katastrofo, nas pa z njim. A teza o antropogenem izvoru podnebnih sprememb ni nesporna in vseobsegajoča, kakršna naj bi bila glede na vso inflacijsko besedje, ki nastaja v ta namen, je pa to vendar teza dela znanosti, ki se je dolgo dobro počutila kot edina pristojna za resnico.
Tako zelo pristojna, da se drug(ačn)i resnici, tisti, ki trdi, da (vsaj) podnebne spremembe niso stvar pregrešnega človeka, pač pa del naravnega dogajanja, ni odmerjalo prostora.
Dalajlama nima čarobne moči (Matej Rodela)
Iz Izole smo se na pot odpravili približno takrat, ko je dalajlama v Mariboru sadil drevo miru. V avtu nas je bilo pet, vsak je tesno k sebi stiskal vstopnico za dalajlamovo predavanje in vsi smo samo upali, da smo šli dovolj zgodaj na pot, da bomo dobili prosto parkirno mesto. Vstopnice za predavanje Njegove Svetosti so bile namreč razprodane že dva tedna pred dogodkom, kar je napovedovalo velik naval na dvorano Tabor. (...) Tenzin, kakor je Njegovi Svetosti ime, je zakorakal na oder in dvorana je bila v hipu na nogah.
Bankrot Grčije, pogrebna koračnica EU? (Andrej Černic)
Grčija je na robu propada. Pravzaprav ji je že zmanjkalo tal pod nogami. Na vrsti je zdaj Evropa in njena monetarna unija, eden najčvrstejših stebrov Evropske unije, kakršno poznamo po Maastrichtskem sporazumu. Smrtne žrtve na atenskih ulicah so nacionalna tragedija Grčije. So pa dejansko tudi skrajna posledica neodgovorne in neevropske ekonomske politike, ki jo je vodila Grčija. Končno so tudi skrajna posledica poskusa velikih finančnih špekulantov, da bi zlomili najšibkejše člene EU. Evropa se s paketom v višini približno 600 milijard evrov (toliko kolikor je znašal Obamov paket za oživitev ameriškega gospodarstva) skuša ponovno postaviti na noge, za dokončno oceno pa bo treba še počakati. Evropa ima namreč nekaj šibkih točk, s katerimi se mora soočiti.
Jugo nostalgija (Deja Drobne)
V Beogradu ni nikoli dolgčas. Nenehno na poti iz vzhoda na zahod, neštetokrat porušeno in zgrajeno. Mesto življenja, ljudi, prometne mrzlice, hupanja avtomobilov, čevapčičev, kajmaka, splavov, nasmejanih in zabavnih domačinov ... Mesto prihodnosti južne Evrope, kjer se življenje začne malo pred polnočjo, ko Slovenija že tone v globok spanec. Mesto na stičišču vzhodne in zahodne Evrope ter nenavadna mešanica večstoletnega križanja civilizacij. Tukaj lahko vsakdo najde delček tistega, kar ga spominja na domači kraj, pa vendar vedno s pridihom beograjskega šarma. In ko ga zapuščaš, si ga še bolj želiš in ga hočeš še več.
ANIMAcija TURistica (Živa Žagar)
Verjetno ste že slišali za animacijsko skupino energičnih in zabavnih študentov ter študentk s Turistice. Ste jih mogoče že videli plesati na enem od njihovih nastopov? Potem sem prepričana, da jih ne boste zlahka pozabili. Delujejo kot utečena skupina z dodelanim programom in zlahka se opazi, da na odru res uživajo ...
